Slovenski skladatelj Pavel Mihelčič je reden gost Festivala Ljubljana, kar pomeni, da ima nenehno nove skladateljske, ustvarjalne ideje in jih zna približati poslušalcem in še poprej najti izvajalce svojih kompozicij.
Pavel Mihelčič, foto Marijan Zlobec
Tokrat je odprl cikel trinajstih koncertov pod skupnim naslovom Poletje v Narodni galeriji, vsi pa bodo v okviru 67. Ljubljana Festivala in njegovega celovitega programa.
Koncert
Naslov Mihelčičevega glasbenega potovanja Vrtinci so kot ekološko opozorilo skozi besedilni, glasbeni in scenski, lahko bi skorajda dodali dramski način. Svet ali Zemlja je dejansko v vrtincu in se ne zavedamo, kako hitro gre vse v negativno smer, če ne celo v propad.
Dramska igralka Nataša Barbara Gračner
Mihelčič je k projektu povabil nič manj kot dvanajst pogojno rečeno orkestrskih flavt, solo flavto in solo harfo, s čimer je lahko odprl dialog in zgodbo, kot se mu je zdela avtentična in vsebinsko aktualna.
Dirigent Simon Krečič
Mihelčičev tekst, ki ga je interpretirala dramska igralka Nataša Barbara Gračner je poudaril “glasbo kot odprto nebo, ki se dotika zemlje” in je hkrati “neskončna lepota, ki išče dotike…” Mihelčič je zapisal, da počasi uničujemo Zemljo in s tem tudi umetnost, a upanje še ni umrlo. Ura bije dvanajsto in zato je na oder skozi glavni vhod v dvorano Narodne galerije vkorakalo dvanajst flavtistk.
Matej Zupan
Mihelčič je skladatelj, ki ustvarja iz emocij, iz notranjih občutij, ta pa so najbolj človeška in iz njih nastajajo vse druge refleksije. Koncept enournega glasbeno-scenskega potovanja je bil premišljeno zgrajen, od uvodnega dolgega sola harfistke Urške Križik Zupan v Nočni sliki, dua harfe in altovske flavte Mateja Zupana v Oblakih, preko počasnega širjenja kroga flavtistk: Prvi krog za pet flavt in harfo, Krogi za neskončnost za pikolo, altovsko flavto, basovsko flavto in harfo, Drugi krog za sedem flavt, do končnega obsega nastopajočih: Igre senc in odsevi za dvanajst flavt, Tretji krog za solista in dvanajst flavt, Kroženje z vrtinci za orkester flavt in harfo z nekakšnim epilogom ali zaokrožitvijo same harfe.
Flavte v odhajanju
Čisti konec kompozicije je nekakšna ilustracija vrtinca s flavtistkami v gibanju in “vetru” ali “vrtincu”, ki se nadaljuje vse do odhajanja in odhoda v kroženju skozi stranska vrata v druge prostore galerije.
Sklepni aplavz za vse nastopajoče
Mihelčič išče svoj skladateljski in življenjski credo na način in v skladu z vsem, kar je počel že desetletja doslej. Odmev na njegov avtorski večer pa ni bil tako velik, kot bi pričakovali; skoraj polovica sedežev je ostala praznih. Eden izmed problemov slovenske ustvarjalne glasbe je v najširši glasbeni sceni, ki je neprimerljivo bolj množična, kot se to kaže v samih obiskih (istih ljudi, ki se z glasbo ukvarjajo študijsko in profesionalno) javnosti namenjenih koncertov. Kot da imamo že vsega dovolj in preveč ?
Flavtistke so bile: Alenka Bogataj, Anja Brglez Ovnik, Doroteja Feguš, Klavdija Feguš, Laura Felicijan, Pija Hočevar, Vanja Ivanković, Špela Lampret, Tanja Repe Horvat, Marta Sesar, Jasmina Šubic in Anamarija Tomac Krečič.
Marijan Zlobec