Če rečem, da je sinoči kljub dežju, celo nalivu, bilo lepo na koncertu Marcusa Millerja s svojo zasedbo v Poletnem gledališču v Križankah na 67. Ljubljana Festivalu, bi mi morda kdo ne verjel, a če pozna glasbenika in njegovo glasbo, pa bo takoj komentiral: oni bi igrali, četudi bi padale vile, kot rečemo mi.
Marcus Miller v Križankah, foto Marijan Zlobec
To so profesionalci, ki igrajo ne glede na slabo vreme. Res pa je, da je bil vsaj oder pod streho, avditorij pa ne in so si vsi pomagali najprej s prozornimi tankimi pelerinami, večinoma pa z dežniki, izpod katerih so vendarle lahko gledali na oder, čeprav so bili hkrati mokri do kolen in jim je dež z roba sosednjega dežnika kapljal na glavo in kar rad počne za vrat in potem dol po hrbtu.
Nezanesljivo vreme dela svoje
Direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek mi je, ko sva se srečala, dejal: “Čez pet minut bo nehalo!” Pa ni vse do konca koncerta in še malo čez.
Saksofonist Alex Han in trobentar Russell Gunn
Malo smešno se mi je zdelo, ko je Marcus Miller ljudi pod dežniki v avditoriju pozval, naj pojejo in z rokami nad glavami ploskajo. Petje se je še slišalo, rok ali aplavza pa nikakor, saj bi nam sicer marele padle iz rok.
Julian Pollack
Najbolj me je presenetilo, kako vztrajno je bilo občinstvo, rekel bi polno entuziazma in sodoživljanja poslušanega koncerta. Največ energije je imel sam Marcus Miller, ki se nam je predstavil še kot basklarinetist, tu bolj improvizator in sprotni ustvarjalec.
Saksofonist Alex Han je igral virtuozno
Marcus Miller je rojen glasbeni voditelj, poln elementarne glasbene moči, ob njem pa sta imela izstopajoče sole zlasti pianist in tudi skladatelj James Francies ter saksofonist Alex Han.
Dežniki
Baskitarista Marcusa Millerja so v Križankah spremljali trobentar Russell Gunn, saksofonist Alex Han, pianista ali klaviaturista Julian Pollack in James Francies ter bobnar Alex Bailey.
Pianist James Francies je bil odličen
Vrnitev organizatorja Braneta Rončela na 67. Ljubljana Festival je bila prava poteza, saj je jasno, da je pravi mož za ta z eno besedo jazzovska glasbena dogajanja. Vrača nas v orbito, v kateri se je Ljubljana nekoč že vrtela in vsekakor ima svojo bogato zgodovino. To nastopajoči vedo in sami poznajo. Redek dialog med nastopajočimi na odru in gledalci v dežju je bil ves čas intenziven in na vrhuncu.
Marijan Zlobec