Dr. Branko Marušič, zgodovinopisec zahodnega roba


Založba ZRC je na svoji zadnji tiskovni konferenci predstavila Marušičev zbornik. Pobuda za monografijo je bila počastitev osemdesetletnice rojstva prof. dr. Branka Marušiča. Prispevke zanjo je napisalo kar 26 slovenskih in tujih zgodovinarjev, uredili pa so jo Petra Kolenc, Petra Svoljšak, Oto Luthar in Danila Zuljan Kumar (ZRC SAZU). Monografija Marušičev zbornik. Zgodovinopisec zahodnega roba predstavlja bogat prispevek različnih generacij zgodovinarjev k izvirnim znanstvenim spoznanjem o zgodovini primorskega prostora ter zajetno Marušičevo bibliografijo.

Marušič img000012893_3.jpg

Naslovnica

Kot je v recenziji zapisal izr. prof. dr. Gorazd Bajc, postajajo pomembni jubileji vidnih zgodovinarjev že tradicionalne priložnosti poklona slavljencu v obliki znanstvenih prispevkov kolegov in kolegic, ki so z njim plodno sodelovali oziroma to še vedno počnejo.

Marusic-722x1024.jpg

Dr. Branko Marušič

Marušičev zbornik je poklon enemu izmed vodilnih preučevalcev zgodovine slovenskega prostora v stiku z zahodnimi sosedi, zgodovinarju prof. dr. Branku Marušiču ob njegovi 80-letnici. Ustvaril je zelo pomemben opus, obenem pa začrtal temeljne raziskovalne usmeritve, ki so jih nekateri s pridom nadaljevali. Eden izmed vidnih rezultatov tega »znanstvenega prenosa« je pričujoča znanstvena monografija z zelo pomenljivim podnaslovom Zgodovinopisec zahodnega roba. Na enem samem mestu namreč predstavlja prispevek različnih generacij zgodovinarjev k novim spoznanjem o zgodovini primorskega prostora, posebej tistega mejnega, ki se je skozi zgodovino ves čas srečeval s sobivanjem z »drugim«. Različni zgodovinski viri in njihove pozorne analize ter interpretacije, ki jih avtorji umeščajo v različne časovne kontekste, prispevajo k novim oziroma izvirnim znanstvenim spoznanjem.

Kolenc 1 IMG_7082.jpg

Petra Kolenc, foto Marijan Zlobec

Sourednica Petra Kolenc je omenila, da je dr. Marušič praznoval osemdesetletico že lani, prav tako pa šestdesetletnico svojega znanstvenega dela in ustvarjanja. Naslov zbornika so si delno izposodili pri slavljenčevi monografiji Z zahodnega roba: o ljudeh in dogodkih iztekajočega se stoletja.

Marušičevo življenjsko delo je prispevek za Primorski slovenski biografski leksikon – PSBL, za katerega je napisal kar 656 gesel. Med drugim je uredil še trideset monografij.

Uvodni jubilejni zapisi

Ob jubileju – v tretje gre rado (Petra Svoljšak), Prof. dr. Branko Marušič – osemdesetletnik (Salvator Žitko), Od prijateljstva do ustvarjalnosti in nazaj (Janez Suhadolc), Sodelovanje Branka Marušiča z Goriško Mohorjevo družbo (Marija Češčut), Gradivo za bibliografijo Branka Marušiča med letoma 1956 in 2018 (Petra Kolenc)

Razprave v zborniku

Ekupetaris – gospodarji konj (Drago Svoljšak), Obseg dela Venetije, ki je ostal Gotom, v času od frankovske osvojitve delov severne Italije (547) do konca gotsko-bizantinske vojne (Miloš Fon), Pridelava in poraba hrane v provinci Venetia et Histria v vzhodnogotski dobi (Rajko Bratož), Sacramentum fidelitatis in integracija v Frankovsko cesarstvo (Peter Štih), Prispevek k preučevanju družbene mobilnosti na primeru epizode krminske fajde iz prve polovice 17. stoletja (Neva Makuc, Il grande altare ligneo di Bartolomeo Ortari / Jernej Vrtav a Grions del Torre (Giuseppe Bergamini), Premoženje minoritskega samostana in cerkve sv. Frančiška Asiškega (Piran, 1818) (Darja Mihelič), Odraz modernizacije vinogradništva in vinarstva ter vpliv trtnih bolezni na orodje in opremo kmečkega obrata Goriških Brd v 19. stoletju (Tanja Gomiršek), Spomin na Narodno čitalnico v Tolminu je še živ (Damjana Fortunat Črnilogar), Odmevi zedinjenja Italije in pripadnost Trsta v mnenjih in stališčih lista Primorec Vekoslava Raiča v začetku sedemdesetih let 19. stoletja (Salvator Žitko), Gospodarska kriza na Goriškem in Gradiškem v letu 1879 ter ukrepi oblasti in dobrodelnih institucij za njeno reševanje (Robert Devetak), O nekaterih potovanjih cesarja Franca Jožefa I. v Gorico in na Primorsko, kot sta jih videla osrednja kranjska časopisa Novice in Slovenec (Eva Holz), Prepirljivi slovenski kavboj v Winnipegu. Zgode in nezgode avstro-ogrskega konzula Ivana Švegla (Andrej Rahten), Von den Alpen an die Adria. Vom Karntner Landesprasidenten zum Statt halter in Triest und im Kustenlande (Harald Krahwinkler), »Označen sem namreč za sumljivega in državi nevarnega prijatelja italijanske iredente« Drobtinica o političnem preganjanju Andreja Gabrščka med 1. svetovno vojno (Petra Svoljšak), Sovražnik in drugi v slovenskih virih iz prve svetovne vojne (Marta Verginella), »Vaše drago pismo mi je prineslo duh vijolic in cvetja vaših vrtov in topel dih vaše pomladi« Pisma Karmele in Anice Kosovel Albini Černe (Ivanka Uršič), Fašistični režim proti Francu Droletu, tigrovcu izpod Porezna (Boris Mlakar), Med skrbjo in ločevanjem. Ljubljanska škofija in razmere v italijanskih fašističnih taboriščih na podlagi gradiva ljubljanskega nadškofijskega arhiva (Oto Luthar), Solkanca pod Andi. Primorski človek med fašizmom, komunizmom in nekonformizmom (Boris Golec), Delovanje Jugoslavije in projugoslovanskih sil v Julijski krajini in na Svobodnem tržaškem ozemlju (1945–1954) (Nevenka Troha), Slovenci v Italiji. Slovenci v Trstu v prvih desetih povojnih letih po osvoboditvi 1945–1955 (Milan Pahor), Britanski zgodovinar Alan John Percivale Taylor o Trstu in primorskem antifašizmu (Bojan Godeša), Giuseppe Ungaretti. Due volte cinquant’anni dopo (Sergio Tavano), Poseganje komunističnih oblasti v zasebno lastnino na primeru severne Primorske po drugi svetovni vojni (Jernej Vidmar), Moša Pijade in judovsko pokopališče v Rožni Dolini (Renato Podbersič).

Kolenc 1 IMG_7075.jpg

Avtorji delujejo v različnih  inštitucijah: ZRC SAZU, ZIMK, Pokrajinski arhiv Nova Gorica, Goriški muzej, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete, Inštitut za novejšo zgodovino, Študijski center za narodno spravo, Tolminski muzej, Univerza v Celovcu, Narodna in študijska knjižnica Trst, Inštitut za socialno in versko zgodovino Gorica.

Slišali smo Marušičevo misel: “Če hočemo razumeti zgodovino, moramo poznati zgodovinopisje, kajti zgodovina ni preteklost sama po sebi, ampak naše videnje preteklosti, ki svoje različne podobe dobiva na pisalnih mizah v vsakokratni sedanjosti delujočih zgodovinarjev, od katerih ni mogoče pričakovati, da se bodo z nekakšno privzdignjeno brezosebno objektivnostjo podali na raziskovanje preteklosti. Zgodovina je zato vedno dialog med preteklostjo in sedanjostjo.”

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja