Celjska Mohorjeva družba je tik pred počitnicami ali za poletno branje predstavila še sedmo knjigo pod skupnim naslovom Don Camillo in Peppone italijanskega pisatelja Giovannina Guareschija v prevodu Deana Rajčića. Knjigo je uredila Mateja Kvartič Dolinšek.
Giovannino Oliviero Giuseppe Guareschi (1908–1968), foto Wikipedija
Pred pol stoletja napisane dogodivščine med duhovnikom in komunističnim županom danes predstavljajo kulturnozgodovinsko skico, hkrati pa nam na sočen in berljiv način pokažejo, da le niso tako zelo oddaljene in drugačne od zgodb današnjih ljudi.
Prevajalec Dean Rajčić, foto Marijan Zlobec
Avtor knjige Giovannino Guareschi v že sedmi knjigi po vrsti, šest jih je pri Celjski Mohorjevi družbi izšlo od leta 2013, na šaljiv način opisuje dogodivščine duhovnika don Camilla in komunističnega župana Pepponeja, ki tokrat ne ostaneta le v rodni Padski nižini, temveč postaneta prava svetovljana. Po zanimivih pripetljajih doma ju pot najprej vodi v Rim, nato pa na izobraževalno ekskurzijo v Rusijo.
Že sedma knjiga v slovenščini
V tokratni knjigi lahko sledimo tudi avtorjevim osebnoizpovednim zapiskom iz zapora in tragičnim usodam ljudi iz Nižine. Vse zgodbe so resnično pisane s srcem in z njimi pred nas postavlja ogledalo odnosov in življenjskih lekcij, ki so v današnjem času še kako aktualne. Lika don Camilla in Pepponeja pa nam spet pokažeta, kako nas lahko ljudje, od katerih bi to najmanj pričakovali, včasih prijetno presenetijo.
Giovannino Oliviero Giuseppe Guareschi, foto Wikipedija
Giovannino Oliviero Giuseppe Guareschi, italijanski pisatelj, novinar, satirik, humorist in karikaturist, je v svetu zaslovel zlasti s satiričnimi zgodbami o don Camillu in Pepponeju.
Filmski plakat
Guareschi se je rodil 1. maja 1908 v Fontanellah di Roccabianca na območju Parme. Njegova mati Lina Maghenzani je bila osnovnošolska učiteljica, oče Primo Teodosio Augusto Guareschi pa je bil trgovec s tehničnim blagom. Ko je bil star šest let, se je družina preselila v Parmo, kjer je končal osnovno šolo. Sprejet je bil v tamkajšnji kolegij Maria Luigia in bil vpisan na kraljevo gimnazijo Romagnosi, vendar je njegov oče leta 1925 zašel v finančne težave, zaradi katerih je Giovannino maturiral šele leta 1928, torej pri dvajsetih letih. Še istega leta je dobil delo korektorja pri dnevnem časopisu Corriere Emiliano, obenem pa je za tednik La Voce di Parma pisal članke in pesmi, risal karikature in delal kot pomožni učitelj v omenjenem kolegiju. Umrl je 22. julija 1968.
Odlomek iz romana
Zelo ga je cenil tudi papež Janez XXIII., ki ga je povabil k sodelovanju pri pripravi prenovljenega katoliškega katekizma, čeprav on povabila ni sprejel, ker se za to ni čutil dovolj podkovanega. Guareschijeva iskriva satira je več kot aktualna tudi danes, saj je pisana tako, da v vsakem času drži ogledalo družbi, dokaz tega pa je, da je v Italiji v zadnjem desetletju izšlo več zbirk posameznih Guareschijevih zgodb z obširnimi komentarji uglednih literarnih kritikov. Skratka, videti je, da je šele več kot pol stoletja po njihovem nastanku prišlo do širšega zavedanja globine njihove sporočilnosti.
Fernandel in Gino Cervi
Guareschi je najbolj zaslovel prav s prigodami o don Camillu in Pepponeju, ki so prvič izšle leta 1948 pod naslovom Don Camillo, kasneje pa je izšlo še veliko zgodb v različnih izdajah. Zbirka je doživela velik uspeh, zato ne čudi, da je bil po njeni predlogi in Guareschijevem scenariju posnet tudi film s slavnim francoskim igralcem Fernandelom in Ginom Cervijem v glavnih vlogah, ki mu je sledilo še 5 nadaljevanj, v drugih zasedbah pa še dve. Don Camillo je karizmatični desničar z veliko karakterno in telesno močjo, župnik brez dlake na jeziku, a tudi zagrizeni komunistični župan Peppone za njim ne zaostaja. Med njima stalno prihaja do neskladij in prepirov, merjenja politične in drugih moči so na dnevnem redu. Vendar oba protagonista drug drugega zelo spoštujeta; čeprav navzven delujeta robato in marsikdaj nasilno, pa v ozadju prevladuje dobrohotnost. Kombinacija vsega tega (in seveda če dodamo Guarescijev izvrstni stil pisanja) je simpatična situacijska komika, ki še danes prepriča in osvaja bralce po vsem svetu.
Dr. Tanja Ozvatič, ravnateljica CMD
Guareschi spada med najbolj priljubljene in prodajane italijanske pisatelje in ga od vseh še danes tudi najbolj prevajajo, v Brescello, mestece, kjer so so snemali filme o don Camillu in Pepponeju in kjer stoji temu posvečen muzej, pa pride še vedno vsako leto na desettisoče obiskovalcev.
Poštna znamka
Knjige s skupnim naslovom Don Camillo in Peppone so oštevilčene in hkrati predstavljajo zaporedje ali serijo prav tako oštevilčenih zgodb, tako ne preseneča, da se sedma knjiga enostavno začenja z zgodbo številka 252 in konča z zgodbo 296 in zaključkom, ki nas popelje v Rusijo v času predsednika Hruščova. Tudi on je ugotovil, da kmetijstvo po sistemu kolhozov in solhozov ne deluje…
Knjigo je moč razumeti ne le kot rusko prispodobo o komunizmu, ampak tudi polemiko med italijanskimi komunisti in krščansko demokracijo v onem času.
Marijan Zlobec