Pravkar se je na polnem Kongresnem trgu (do Nunske cerkve) končala Poletna noč v spomin in počastitev legendarne pevke Marjane Deržaj.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija je nastopil z dvema pesmima, foto Marijan Zlobec
Bila je posebna in neponovljiva, kot sta to z odra precej osebno in anekdotično povedala Braco Koren in Lado Leskovar, ki sicer ni zapel nobene njene pesmi, kar pa je razumljivo, saj je imel ves čas dovolj svojih.
Nina Strnad
Vedel sem, da Marjane Deržaj na odru nihče ne bo premagal, kar pa je logično in razumljivo; peli so njene najboljše in najbolj znane pesmi, ki jim je ona sočasno in takoj dala svoj osebni in hkrati večnostni pečat. Ponavljanje je seveda v glasbi nekaj običajnega in splošnega, a vedno je prvi prvi, vsi ostali pa so “zadaj”.
Anja Strajnar gleda v poletno noč
Slišali smo veliko o Marjani Deržaj, kako je bila vedno nasmejana in profesionana ter perfektna, kako velik je njen opus, okrog tristo zapetih pesmi, snemanja, gostovanja, festivali, turneje po svetu, ko je naše pevke in pevce še kdo vabil…
Tomaž Domicelj in Igor Kadunc
Bernarda Žarn na odru vedno poskrbi najprej sama zase, tako da je vedno nasmejana, ne dela napak, a hkrati v čistem programskem smislu manjka vse bistveno: kdo je skladatelj določene pesmi, kdo je napisal besedilo, kdo je napravil glasbeni aranžma za ta večer, kakšna je morda razlika med izvirnikom in sedanjo izvedbo, kaj pravzaprav bomo slišali, razen tistega, ki bo prišel na oder in ga bomo morda celo sami prepoznali.
Alenka Gotar je pela s svojim možem Anžejem Šuštarjem, kako sta si različna
Profesionalni pristop RTV Slovenija na čelu z generalnim direktorjem Igorjem Kaduncem je tako zanič, da se lahko samo križaš. Delili so nam programe, pa ugotoviš, da so to čisto drugi papirji, ki s Poletno nočjo nimajo nič.
Darja Švajger je na koncu sama zapela Poletno noč
Program je minimum javne kulturne prireditve, kaj šele v organzaciji in izvedbi nacionalnega javnega zavoda. Očitno je pet tisoč ljudi na prireditvi mašilo za televizijo, ki je brezglavo tekala med ljudmi, jih snemala in delala vtis pompoznosti, medtem ko so ostajali nastopajoči pevci v polmraku, razen če si namesto na oder gledal na displej.
Marjanina hčerka Tina Mahkota in Lado Leskovar
Podobno je bilo na končni razvrstitvi nastopajočih, ko so reflektorji svetili v občinstvo v oči, nastopajoče pa skorajda nismo videli in prepoznali.
Jadranka Juras je bila vidna vsaj na displeju
Patrik Greblo je eden in edini, tako da tu ni alternative, kaj šele dana kakšna možnost vsaj nekaj glasbenikom, ki so še živi in so Marjano Deržaj spremljali desetletja ali od začetka (Mojmir Sepe, Jure Robežnik).
Eva Hren
Revijski orkester, sestavljen iz Simfonikov RTV Slovenija in Big Banda RTV Slovenija je igral na vso moč (zlasti trobente so bile v življenjski formi glasnosti) in kot na dirki. Vse je bilo preglasno in prehitro. Kot vlak brez voznega reda ali oni vlak, ki se na koncu zaustavil v pesku nekje na Divjem zahodu, ker je zmanjkalo proge. So pa program naštudirali zelo korektno in ga izvedli brez napak.
Zvezde padajo v noč z Moniko Avsenik
Občutka za mero, lahkotnost, romantiko, ki je bila Marjani Deržaj bistveni navdih in vir sleherne interpretacije, je bilo malo. Trudili so se biti radostni, a tega v njih v resnici ni. Dobro, boste rekli, ali pa bi v Italiji bil kdo boljši kot je bil Domenico Modugno s svojimi Piove, Nel blu, dipinto di blu in drugimi pesmimi ? Oni mu ne naredijo takšnega poklona, ker vedo, da tega ne zmorejo, mi pa smo vsaj poizkusili (v oklepaju boste rekli: zapiši še, da smo zmogli).
Katrinas
Ni bilo neopazno, da nastopajo že vnuki, kot najmlajša na odru, vnukinja Slavka Avsenika, ki je skupaj z bratom Vilkom napisal glasbo za popevko, ki jo je zapela na besedilo pesmi Cirila Zlobca Zvezde padajo v noč, Marjana pa leta 1962 na Bledu. Seveda z odra tega nismo izvedeli. Ves večer je bilo eno samo ovinkarjenje, pa ne z onim avtom, o katerem je nekoč pela Marjana Deržaj.
Braco Koren o Marjani Deržaj kako so ju nekoč, ker sta prehitro vozila na koncert v Slovenske Konjice, zaustavili miličniki
Neverjetno, kako znajo nategovati svoje poslušalce na stometrskem Kongresnem trgu.
Ana Bezjak
Ali me je kdo presenetil, v dobrem ali slabem ? Ni me, bili so natanko takšni kot so sami v sebi. In to je dobro.
Nuša Derenda in zbor
Marijan Zlobec