Celjska Mohorjeva družba je na svoji literarni matineji v Ljubljani gostila “Štajerce v Ljubljani”, kot je v pozdravnem govoru povedala dr. Tanja Ozvatič, ravnateljica CMD. Šlo je za predstavitev nove knjige ali muzejske publikacije Pokrajinskega muzeja Maribor iz zbirke Osvetljena dediščina 6. Med dosedanjimi šestimi knjigami v dvanajstih letih so kar tri v monografijo oblikovane ali spremenjene doktorske disertacije.
Dr. Mirjana Koren, vse fotografije Marijan Zlobec
Naslov predstavljene knjige je Kulturna dediščina mizarskih delavnic. Dr. Mirjana Koren v svoji monografiji obdela šest mizarskih delavnic. Časovni razpon njihovega delovanja seže od druge polovice 19. stoletja do današnjega dne. Na primeru mizarske obrti avtorica širi razumevanje kulturne dediščine in
ponuja razmislek o možnostih, s katerimi se lahko obrtna dediščina razvija kot družbeni kapital, seveda če bi država vedela, kaj z mizarskimi delavnicami početi, ko pa je z lahkoto, da ne rečem veseljem, uničila skoraj vse tovarne pohištva, srednje in manjše obrate, mizarske delavnice, z zakonom o prepovedi delovanja upokojenim mizarjem pa še tiste posameznike, ki že imajo svoje delavnice in jih morajo zapreti, sicer jim odvzamejo še pokojnino. O slednjih problemih se avtorica s svojim sogovornikom, urednikom knjige Dragom Omanom, ni pogovarjala; ostala je pri ugotovitvi, da izvažamo poceni hlode in iz tujine uvažamo drage lesne izdelke.
Drago Oman
Dr. Mirjana Koren je dolgoletna direktorica Pokrajinskega muzeja Maribor, muzejska svetovalka, ki razvija in skrbi tudi za muzejsko zbirko historičnega pohištva. Kot smo slišali na današnji predstavitvi, hrani Pokrajinski muzej okrog tisoč kosov pohištva in si ga je vredno ogledati.
Dr. Tanja Ozvatič
Avtorica uvaja termin kulturna dediščina mizarskih delavnic, pri čemer poudarja pomen prenosa znanja iz roda v rod in to sporočilo strne v stavku: “Nesnovna dediščina, ki je posledica ročnega dela, odpira številna vprašanja o načinih pridobivanja in prenosa znanja, o utelešenem znanju, pa tudi o razumevanju dela, pripadnosti, družbeni umeščenosti in identiteti.” Podrobno je razložila geografski pojem Štajerske, kot ga obravnava v knjigi; to je malo večji kot je danes znan, saj sega še malo na Koroško in v Prekmurje. Največ pa je spregovorila o šolanju naših ljudi v Gradcu (tudi v času Jožeta Plečnika, ki je bil mizar) in na Dunaju v preteklosti, vse do vpliva bidermajerja v naš prostor.
Dr. Mirjana Koren in Drago Oman
Mizarske delavnice na območju slovenske Štajerske, kot jih je avtorica izbrala za obravnavo v svoji knjigi, so bile: Mizarska delavnica Stojan, ustanovljena leta 1863 na Teharjah, Mizarska delavnica Lacher, ustanovljena leta 1864 v Mariboru, Mizarska delavnica Potočnik, ustanovljena leta 1899 v Mariboru, Mizarska delavnica Pečar, ustanovljena leta 1920 v Ljutomeru, in Murales, tovarna masivnega pohištva, ustanovljena leta 1989 v Ljutomeru, Mizarska delavnica Rak, ustanovljena leta 1969 v Vuzenici in Mizarska delavnica Panles, ustanovljena leta 1990 v Tekačevem. Njim avtirica v knjigi namenja največ prostora, poleg opisov dejavnosti objavlja številne dokumente, fotografije ljudi, mizarske stroje, orodja, diplome, stare grafike, izdelke iz lesa… Pokaže se bogastvo vse do modernega sveta, ki iz knjige ni izvzet.
Recenzent prof. dr. Peter Fister: danes smo priče načrtnemu odstranjevanju slovenske kulturne dediščine
Ob varovanju in ohranjanju kulturne dediščine, snovne in nesnovne, vedno trčimo na aktualnost trenutka; kje smo danes, kaj je uspelo mladi slovenski državi na tem področju.
Dr. Edvard Kovač: so bile poprej rezbarske ali mizarske delavnice ?
Uspelo ji je vse uničiti. Od slovenske mizarske dediščine bodo ostali le še ročno izdelani unikatni stoli arhitekta prof. Janeza Suhadolca.-
In končno se bo pri nas pojavila IKEA; kot največji dosežek slovenske mizarske pameti.
Marijan Zlobec