Claudio Magris z novo knjigo Brazgotine v Ljubljani


Slavni italijanski pisatelj Claudio Magris je popoldan obiskal Ljubljano, natančneje dvorano Slovenske matice, kjer je predstavil prevod svojega romana Brazgotine, kot ga je prevedla Veronika Brecelj. Uvodoma sta ga pozdravila predsednik Slovenske matice Aleš Gabrič in italijanski veleposlanik v Sloveniji, njegova ekselenca Paolo Trichilo.

Magris IMG_7925.jpg

Claudio Magris, vse fotografije Marijan Zlobec

Claudio Magris je v Sloveniji že dolgo znan pisatlej, ne nazadnje je letos prazoval osemdeset let. Slovenska matica mu je izdala že pet knjig prevodov, nekaj knjig pa še druge založbe. Glavna njegova prevajalka je Veroika Brecelj, ki ji je v Slovenski matici dal tak kompliment, kot da bi knjigo napisala ona, Nasploh je poudaril, da se pomena prevajalcev podcenjuje. Ko prevajalec knjigo prevede, tako da je prisotna v tujem jezikovnem svetu, pravzaprav napiše svojo knjigo.

Magris 1 IMG_7922.jpg

Claudio Magris in Veronika Brecelj

Brazgotine so bile zelo hitro prevedene v kar petnajst jezikov, pred slovenščino. Zanimivo pa je, da Brazgotine niso prevod izvirnega naslova, ki je Non luogo a procedere. Magris se je z novim slovenskim naslovom strinjal, s čimer je pravzaprav potrdil tisto, kar je v Ljubljani dejal, da je prevod avtorsko delo.

Gabrič IMG_7901.jpg

Aleš Gabrič

Magris je že dolgo časa kandidat za Nobelovo nagrado za literaturo, a je očitno še premalo na bralskem lagerju švedskih akademikov, da bi ga razumeli, še posebej njegov srednjeevropski prostor, ki pa ga opisje in analizira bolj kot katerikoli drug pisatelj svojega. Zadošča, če se spomnimo slavnega intelektualno potopisnega romana Donava.

Trichillo IMG_7905.jpg

Italijanski veleposlanik Paolo Trichilo

Leta 1939 rojeni Claudio Magris je po izobrazbi germanist in je bil profesor nemške književnosti in jezika na Univerzi v Trstu, sedaj pa je upokojenec. Poleg leposlovnih del je napisal tudi številne eseje in literarne študije, med drugim o Hoffmannu, Kafki, Ibsnu, Musilu, Hesseju, Borgesu …

Magris 11 IMG_7910.jpg

Na njegov literarni interes, tako v geografskem kot vsebinskem smislu, je pomembno vplivala njegova obmejna identiteta. Rojen je bil namreč v Trstu, na stičišču italijanskega, slovanskega in germanskega sveta. Tema mej – nacionalnih, političnih, socialnih, psiholoških in jezikovnih – je ena osrednjih tem njegovega pisanja.

Magris 6 IMG_7894.jpg

Magrisova prva knjiga, ki je v marsičem zarisala tudi pot njegovih kasnejših leposlovnih del, je bila njegova doktorska disertacija z naslovom Habsburški mit v moderni avstrijski književnosti. V njej je srednjeevropsko književnost strnil v enotno kulturnozgodovinsko kategorijo, za katero sta značilni praznina in nered, ki sta izpodrinila namišljeno totaliteto ideala.
Njegovi najbolj znani in kritiško cenjeni deli sta Donava in Mikrokozmosi, kulturna potopisa, napolnjena z bogatim, skorajda enciklopedičnim védenjem, a tudi zanimivimi zgodbami, fantazijami in ekscentričnimi liki. V prvem avtor sledi reki Donavi od njenega izvira do izliva v Črno morje, v drugem pa se potepa predvsem po pokrajinah severne Italije, njihovi kulturi in življenju tamkajšnjih ljudi.

Magris 8 IMG_7893.jpg

Magrisovo večplastno pisanje, za katerega so značilni počasen ritem, svobodno drsenje skozi različne čase in prostore ter odsotnost dramatičnih zapletov, zahteva zavzetega bralca. To velja tudi za nedavno v slovenščino prevedeno kratko pripoved Saj razumete, ki je v celoti napisana kot strnjen, zgoščen monolog.

Magris je še posebej spregovoril o svoji knjigi Razstava, ki jo je prevedel Marko Sosič.

Magris 4.jpg

Roman Brazgotine v bistvu govori o tržaški Rižarni kot skrivnem koncentracijskem taborišču, za katerega Tržačani v času delovanja niti niso vedeli.

Magris 6 IMG_7942.jpg

Gabrič in Magris

Magris je upodobil lik zbiralca orožja, Diega de Henriqueza, ki je umrl v požaru, ki je bil morda celo podtaknjen, pravzaprav že kar obsedencu, ki želi vzpostaviti Vojni muzej, ki bi v bistvu vplival na to, da bi v svetu zavladal mir. Orožje pripoveduje o ljudeh, ki so se z njim borili in odhajali v smrt ali pa jo povzročili sami nad drugimi v različnih dobah.

Magris 8 IMG_7944.jpg

Cludio Magris in Irene Mislej

Magris je posebej spregovoril o junakinji Luisi, ki jo opisuje v romanu, Je hči Judinje in afroameriškega vojaka; njej zaupajo nalogo ureditve Muzeja. Magris je roman razdelil na kar 53 poglavij, med katerimi so nekatera zelo kratka, a je vse bolj ali manj vendarle locirano v Trstu, mestu, kjer je aprila in maja 1945 zavladal največji kaos.

Magris 9 IMG_7929.jpg

Vladimir Gajšek in Claudio Magris

Magris piše o Globočniku kot največjem morilcu, pa o praznovanju Hitlerjevega rojstnega dne 20. aprila 1945 na gradu Miramar.

Magris se je dotaknil problematike zgodovinopisja in romanopisja; kakšna je njuna  povezava in različnost. Romanopisec pove mnoge stvari, ki jih ne zgodovinar, a o zgodovini povedo več.

Marijan Zlobec


En odgovor na “Claudio Magris z novo knjigo Brazgotine v Ljubljani”

  1. Marjan, hvala za korektno s/poročilo o velikem pisatelju -v življenjskem in umetniško besednem slogu! Caludio Magris pozna Brazgotine taborišč, tudi v tržaški Rižarni – s krematorijem…, a ponuja svetovno dobro upanje. Iz pepela se dvigne Feniks svobode.

    Vladimir Gajšek

Dodaj odgovor za Vladimir Gajšek Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja