V Kogojevi dvorani Društva slovenskih skladateljev so opoldan podelili letošnjo Kozinovo nagrado, najvišje strokovno in stanovsko priznanje skladateljskega društva. Nagrade sicer podeljujejo od leta 1994. Letošnji nagrajenec je skladatelj, hkrati pa je predsednik DSS Nenad Firšt. V imenu komisije za priznanja in nagrade DSS je najprej spregovoril skladatelj Peter Šavli, utemeljitev pa prebral skladatelj Tomaž Habe.
Nenad Firšt, vse fotografije Marijan Zlobec
Na svoji seji 29. januarja je Komisija za nagrade in priznanja DSS Upravnemu odboru Društva slovenskih skladateljev predlagala, da Kozinovo nagrado za leto 2019 prejme Nenad Firšt. Predlog je bil soglasno potrjen.
Tomaž Habe vroča nagrado
Tomaž Habe je kljub večplastnemu delovanju nagrajenca – spregovoril predvsem o njegovem godalnem opusu, za katerega je Nenad Firšt prejel Kozinovo nagrado.
Diploma
Nenad Firšt je bil rojen leta 1964 v Zagrebu. Po srednji glasbeni šoli Pavla Markovca je šolanje nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, tako na oddelku za kompozicijo (v razredu prof. Daneta Škerla) kot violino (v razredu prof. Roka Klopčiča). Violina ga je vseskozi spremljala – od igranja v godalnem kvartetu Sebastian (1982-1992), do umetniškega vodenja in dirigiranja Celjskega godalnega orkestra (od leta 1989). Iz kompozicije se je dodatno izpopolnjeval na mednarodnih tečajih doma in v tujini (Madžarska, Francija).
Anđelko Krpan in Martin Krpan
Nenad Firšt je bil umetniški vodja in predavatelj na številnih taborih, tečajih in poletnih šolah. Velik pečat je pustil tudi kot vodja Mednarodnega pevskega festivala Celje, kot član Upravnega odbora SAZAS, SIGIC, kot generalni sekretar Zveze glasbene mladine Slovenije ter od leta 2010 kot predsednik Društva slovenskih skladateljev. Za svoje delovanje je prejel številna priznanja in nagrade tako v Celju, kjer živi in deluje kot tudi častno Gallusovo značko JSKD (leta 2005), predvsem pa je pomembna nagrada Prešernovega sklada za skladateljski opus zadnjih dveh let (leta 2009).
Rože za nagrajenca
Njegov opus je zelo obsežen: več kot polovica od skoraj 200 skladb je za godala, 39 je tiskanih del pri založbi Edicije DSS, 9 pri založbi Pizzicato Verlag Helvetia, 3 pri založbi Sloway Music Editions in še drugje. S svojimi deli je pogosto prisoten na številnih kompilacijskih ploščah najboljših slovenskih solistov in komornih skupin ter tudi simfoničnih orkestrov. Njegovo nagnjenje do godalnih inštrumentov izkazuje tudi plošča iz zbirke ArsSlovenica, na kateri se solistično predstavi cel register godal, od violine do kontrabasa.
Zahvala nastopajočim in skladatelju za skladbo Bi
Skladatelj izkorišča vse barvne in zvokovne možnosti godal, pogosto s kratkimi, ostrimi domislicami, ki jih na drugi strani omili s toplo zvočnostjo godal. Njegov neposredni glasbeni izraz je tako močan, da kljub atonalnosti prepriča vsakega poslušalca. V njegovih delih so pogosto skrita globlja razmišljanja, kar pa iz naslovov ni vedno razvidno. Nikoli prenasičen, natančen, pogosto v zaokroženi obliki izrabi intenzivno moč glasbil in z muzikantsko predanostjo oblikuje razdelane melodične linije.
Peter Šavli in Nenad Firšt
To izpričujejo njegova dela za solo godala. Teh je kar deset. Mislim, da med njimi najbolj izstopa največkrat izvajana in posneta skladba za violino Something wild. Številna so dela z godali, štirje godalni kvarteti, veliko je del za violino in klavir, violo in klavir, violončelo in klavir. Nekaj je tudi nenavadnih zasedb kot so: dve violini in kontrabas, tri viole, štiri violine – med njimi tudi skladba Vzhodna vrata za šest kontrabasov. Številna so dela za solistična godala s simfoničnim ali godalnim orkestrom (Koncert za violino in simfonični orkester, Koncert za violončelo in orkester, Concertino za kontrabas in komorni orkester, Koncert za violino, violončelo in komorni orkester). Še bi lahko našteval, saj so bila njegova dela izvedena na kar osemnajstih domačih in tridesetih tujih festivalih, od Celja do Ljubljane ter od Dunaja do Londona, na Tajskem in v Koreji. Ob omenjenih delih skladateljev opus vsebuje še skladbe za godalni orkester z različnimi solističnimi inštrumenti, nekaj zborovskih skladb, vokalno-inštrumentalna dela ter simfonična dela.
Uroš Rojko in Maksimilijan Strmčnik
Ni naključje, da bosta naš program obogatila zagrebška violinista Anđelko Krpan in Martin Krpan, ki bosta izvedla skladbo nagrajenca z naslovom Bi za dve violini, saj skladbe Nenada Firšta pogosto izvajajo tudi hrvaški umetniki.
Igor Štuhec in Lojze Lebič
Naj povzamem: letošnjo Kozinovo nagrado za zaokroženi godalni opus prejme skladatelj Nenad Firšt.”
Nenad Firšt je bil deležen obilice rož in vsesplošnih čestitk, tako da se je zahvalil v precej emotivnem nagovoru. Posebej je spomnil na svoje tridesetletno članstvo v skladateljskem društvu in na bogato tradicijo glasbenega dogajanja v Kogojevi dvorani DSS, kjer so se zvrstile cele skladateljske generacije.
Pavel Mihelčič in Alojz Ajdič
Firšt je svoj skladateljski opus ocenil kot en kamenček v slovenski glasbeni kulturi, in poudaril, če je to dosegel, je lahko presrečen. Povedal je, da se z glasbo ukvarja od otroštva, še posebej pa z violino. Nenad Firšt je poudaril, da je zanj zapisovanje not najbolj iskreno in brezkompromisno početje.
Obljubil je, da bo delal še naprej.
Mojmir Sepe in Nenad Firšt
Slovesnosti se je udeležilo kar osem Kozinovih nagrajencev, žal pa ni bilo mladih skladateljev, kar marsikaj pomeni, saj so bili vsi povabljeni.
Nenad Firšt in Igor Štuhec
Uroš Rojko in Igor Dekleva
Marijan Zlobec