Šel sem malo mimo sprejema za naše tri vrhunske kolesarje: Tadeja Pogačarja, Jana Polanca in Primoža Rogliča. Bilo je precej navijačev, simpatizerjev in radovednežev, a vendarle manj, kot sem mislil, da jih bo in predvsem kot jih je bilo zadnje tri dni na Giru. Tam so očitno bolj uživali, vsaj Jana Polanca in Primoža Rogliča pa imeli nasploh blizu in v pravi kolesarski atmosferi.
Kot Oton Župančič ?
Prvič mi je padlo v glavo, da je Primož Roglič tako iz profila podoben slavnemu slovenskemu pesniku Otonu Župančiču. Verjetno zna kakšen verz iz Dume, Kovaške ali iz Cicibana.
To je boljše kot selfi
Včasih se vprašam, kaj kolesarji poslušajo ali slišijo v svojem notranjem sluhu, ko se vozijo pet ur in še več. Kaj jim je lahko še dodatna spodbuda ? Katera glasba jih motivira, razen spodbujanje navijačev? In takrat vse slišijo zelo natančno, še posebej kakšno besedo, dobro ali slabo.
Šel je v drugo smer
Proti nam je sicer začel,
se sklonil,
a so bili “uni” glasnejši.
Prav ti je, drugič se vsaj za pol minute postavi na pravo mesto,
pa boš dobil pravo sliko,
kot tile,
pa tile,
ti pa nimaš niti za reportažo.
Imam pa vsaj kuverto. Rekli so, da je za pet zvezdic.
Marijan Zlobec