Kako pisci občutimo kritiko?


Slovenska matica je v zadnjem obdobju postala zelo aktivna. Sama ali skupaj z drugimi organizira vrsto predavanj, okroglih miz, simpozijev, jubilejnih in spominskih dogodkov, s čimer opravičuje posebno priznanje države.

1024px-Jernej_Kopitar.jpg

Savo Sovre – Jernej Kopitar

Že kmalu na začetku maja bo nekaj jubilejev, okroglih miz in javnih tribun. Tokrat spomnimo na celodnevni posvet Kako pisci občutimo kritiko ? v organizaciji ŽO SC PEN Mira, soorganizaciji Slovenske matice in podpori Javne agencije za knjigo JAK. Posvet bo 9. maja v Trubarjevi hiši literature na Stritarjevi 7 v Ljubljani med 9. in 16. uro.

Literarna kritika proučuje, ocenjuje in interpretira književna besedila, pri čemer pomembno vlogo igra kritikov vidik, kako bere neko umetniško delo. Njegov zorni kot je lahko literarnoteoretičen, lahko poudarja stil in jezik, lahko pa interpretira tudi psihološke odtenke ter ocenjuje zgodbo. Pomembna je umestitev dela v literarne tokove in primerjava. Namen kritike je na eni strani opozoriti javnost na umetniško delo, na drugi pa spodbuditi književnika ali književnico, da izboljša svoj izraz. Kritika je torej najprej konstruktivna.

Kritiški zapis literarnega dela je tako tudi povod za globljo družbeno refleksijo. Žal smo prepogosto deležni dveh ekstremov – kritikantstvo ali načrtno skonstruirana besedila, pohvalna ali pogubna. Priča smo kritiškim besedilom, ki so na eni strani slabo napisana, neprimerno slabše od besedil, o katerih pišejo, na drugi pa celo žalijo ustvarjalca ali ustvarjalko, kar včasih pripelje do tega, da le-ta utihne. Mora biti res kritika ostra ali žaljiva? Ima zato večjo težo? So nekvalitetna kritiška besedila posledica slabih plačil in oženja javnega prostora za literarno kritiko v medijih? So morda določeni literarni krogi usmerjeni v kritiziranje drugih tudi zaradi finančnih interesov in želje po prevladi književnega prostora? Kako pisec občuti tak napad? Kako naj piše dan potem?

ŽO SC PEN Mira je še posebej občutljiv na spolno pogojeno kritiko, ki avtoricam zamejuje umetniški izraz ter diskriminira dela književnic, kar zanje pomeni tudi slabši ekonomski položaj. (Iz programske utemeljitve in vsebinske predstavitve srečanja).

Poglejmo nekaj napovedanih referatov ali nastopov

Dr. Ignacija Fridl Jarc: Metodološki vidiki literarne kritike – nekoč in danes

Dr. Igor Divjak: Nenasilni odpor v poeziji in kritiki: Ob pesmi Srečka Kosovela Italijanska kultura

Petra Koršič: Umetnost kritike je kritikova odgovornost: Kritik se bo zagovarjal pri svoji vesti

Mag. Suzana Tratnik: Neomadeževana pisava

Dr. Miran Možina: Literarna kritika s psihoterapevtskega vidika

Maja Gal Štromar: Literarna kritika med korektnostjo, krutostjo in kreativnostjo: Pogled pisateljice

Mag. Gabriela Babnik: Kritiški prostor v javnosti danes

Meta Kušar: Svoboda kritike, svoboda ustvarjalca

Tanja Tuma: Koliko žensk je na slovenskem Parnasu?

Kakorkoli že, slaba literatura je slaba, četudi jo kritik hvali, in obratno. dobra literatura je dobra, četudi jo kritik kritizira.

Mnogi slovenski pesniki in pisatelji so doživljali kritiške slavospeve, pa jih danes nihče več ne bere.

Nihče noče povedati resnice, da je bil Jernej Kopitar do Prešerna in njegove do tedaj “prispele” poezije dober, če že ne kar odličen kritik; povedal mu je svoje kritično videnje in mnenje o pokazanih pesmih, govoril je resnico. Prešeren pa se mu je užaljeno, zamerljivo in nesmiselno maščeval, čeprav je sam spoznal, da njegove začetne pesmi (iz 1825/1826) niso bile kakšna  mojstrovina.

In “le čevlje sodi naj kopitar” je vse do danes lažniva in zlonamerna oznaka kritika.

Kako vsevprek je kritiziral Ivan Cankar, pa je tema, ki je ne bi obvladal niti celodnevni simpozij.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja