Na sedežu Društva slovenskih književnih prevajalcev in Lektorskega društva Slovenije je bila danes javna predstavitev Bele knjige o prevajanju, ki predstavlja stanje, analizo, sistemske in posamične izzive ter primere dobre prakse na pogosto prezrtem področju jezikovnih poklicev v Sloveniji.
Gre za prvi tak dokument v slovenskem prostoru, pri katerem so sodelovala vsa društva prevajalcev, podnaslavljalcev, tolmačev in lektorjev, vse slovenske univerze, ki izobražujejo te profile, in nekatere nevladne organizacije.
Bela knjiga o prevajanju je prvi korak v prizadevanju za ureditev položaja in statusa jezikovnih poklicev, ki so vse bolj podvrženi tržnim pritiskom in tveganju prekarnosti, čeprav je prevodna dejavnost gradnik slovenskega jezika in književnosti ter še danes temeljno orodje, ki slovensko kulturo in družbo umešča na svetovni zemljevid.
Bela knjiga prinaša prispevke 40 avtorjev in avtoric, razvrščene v šest tematskih sklopov. Iz prvega, kjer so predstavljene (nove) oblike prevajanja, je razvidno, da je to v vseh svojih oblikah in različicah izjemno dinamična in hitro spreminjajoča se dejavnost, ki se odziva na potrebe v družbi (priseljevanje, internacionalizacija, nove tehnologije).
Posebno poglavje je namenjeno popisu infrastrukture slovenskega prevajanja, ki se osredinja na oris vloge društev, izobraževanja in zaposlitvenih možnosti prevajalcev. V tem poglavju so predstavljene tudi študijske možnosti prevajanja, tolmačenja in lektoriranja.
Svoje poglavje predstavljajo analize različnih anket med prevajalci, tolmači in lektorji, pregled sistemskih izzivov (predvsem jezikovne politike, prekarizacije in feminizacije poklicev jezikovnih praktikov) ter specifičnih izzivov (korektna avtorska pogodba, knjižnično nadomestilo, dobiček prevajalske industrije in delovanje prevajalskih agencij, izobraževanje ter specifične zdravstvene težave).
Kot primeri dobre prakse so predstavljeni odzivi prevajalske skupnosti, zlasti na področju komunikacijskega povezovanja (forumi, seminarji), projektov mentoriranja in mednarodnega povezovanja.
Avtorji Bele knjige o prevajanju so želeli podrobneje predstaviti posebnosti poklicev znanstvenih, književnih in podnaslovnih prevajalcev, konferenčnih in sodnih tolmačev ter lektorjev, s čimer si prizadevajo za večjo prepoznavnost in uveljavitev prevoda v slovenski družbi ter primeren jezikovni izraz, predvsem pa stremijo k vzpostavitvi dialoga z delodajalci in odločevalci v smeri regulacije teh poklicev z določitvijo minimalne izobrazbe in osnovnih poklicnih standardov, tudi v obliki nacionalnega registra poklicnih tolmačev, prevajalcev in lektorjev.
Bela knjiga o prevajanju je prosto dostopna na spletni strani Društva slovenskih književnih prevajalcev