Namesto evropskega kotla slovenski lonček


Drugi koncert na 34. Slovenskih glasbenih dnevih je pod naslovom Skladateljski začetki želel pokazati, kako so v svoji skladateljski karieri začeli ustvarjati nekateri starejši (Pavel Šivic, Primož Ramovš, Dane Škerl) in sedanji skladatelji (Federica Lo Pinto, Leon Firšt, Domen Gnezda in Matej Bonin).

RTVIMG_3872.jpg

Koncept ali tak program je redek, ker sooča različne generacije, ki se med seboj niti niso poznale, vprašanje pa je, kaj pove.

Pove to. da ustvarjalnost ni odvisna od množice informacij, s katerimi je sedanja skladateljska in nasploh ustvarjalna generacija preobremenjena, ampak kaj imaš v sebi sam.

RTV 8 IMG_3863.jpg

To je najbolj zgovorno pokazal komaj šestnajstletni Primož Ramovš, ki je napisal nocoj prvič izvedeno skladbo Momenti reflessivi z oznako opusa 27, kar nas sme navajati k dvomu, ali je to res njegovo tako zgodnje delo, kot je predstavljeno. Če je, kdaj pa je napisal 26 del še poprej ?

RTV 5 IMG_3849.jpg

Ramovš je zagovarjal načelo, kot ga seveda radi še vsi drugi, da mora biti glasba odsev časa.

Pri nas je malo ali celo precej drugače. Glasba je rezultat nekih zunanjih pričakovanj in okoliščin, pri katerih se skladatelj udinja določenim od njega pričakovanim normam in prilagajanjam, nekim kanonom, ki izhajajo iz ust profesorjev in njihovih nazorov, določenih muzikoloških, radijskouredniških, programskih in nasploh klanovskih krogov.

RTV 9 IMG_3873.jpg

Magnetizem iskanja in najdenja je natančen, kot magnet, ki kovine nikoli ne zgreši.

V tej sferi, ki je seveda daleč od evropskega kotla idej in vsebin, informacij in ustvarjalnosti, ampak zgolj ponižno nastavljanje provincialnega lončka za preživetje in prikimavanje položajno višjim od sebe, se kaj dosti velikega ne more zgoditi.

Skladatelji, tako kot vsi drugi, vedno pridejo tja, do koder zmorejo.

V tem smisu sta bili še precej nebogljeni skladbi Federice Lo Pinto (1997) z naslovom Chi sono ? in še bolj Domna Gnezde (1982) Normal week, oba študenta Uroša Rojka. Kaj ju uči, vedo oni sami, kaj smo slišali, pa vsi.

RTV 10 IMG_3896.jpg

Avtobiografija ali avtorefleksija v Chi sono ? je slabo razvita, ne glede na kateri pomen naslova se obrnemo. Nasploh je širitev kompozicije iz nekih drugačnih predosnov komornega značaja znak skromne invencije. Premlada je še, da bi že brskala po svojem opusu in ga predelavala v nove kompozicije.

RTV 4 IMG_3950.jpg

Domen Gnezda je nekako zašel k nam, misleč da se mu bo tu odprlo, kar se mu ni že doslej v Avstriji. Tudi ta skladba je žal predelava komorne, njena obširna razlaga pa ekvivalenta na odru ni dočakala.

RTV 3 IMG_3899.jpg

Leon Firšt (1994) je s svojo skladbo Simfonični plesi pokazal razvojno pot, ki prav tu še traja in išče nadaljevanje, iz česar bi se dalo sklepati, da celote še ne poznamo, ker je ni. Od treh stavkov sta bila dva nova (Povabilo na ples, Tango), Valček pa že “star”. Vprašanje pa je, zakaj se je ravno Valček začel tako napadalno ali udarno, ne pa plesno lahkotno, in zakaj Tango ni imel pravega kolorita in ne tempa, če je že našel vsaj malo več melosa.

RTV 7 IMG_3880.jpg

Matej Bonin (1986) je tako na koncu s svojo skladbo Cancro izpadel še najbolj zrelo. Njegova zvočna struktura je gosta, s smislom za korpoznost, ki ostaja taka tudi v trenutkih dinamičnega umikanja ali osamosvajanja posameznih inštrumentov ali iskanja zvočnih kombinacij do umikanja zvoka z odra v poslušalčevo podzavest.

Dane Škerl je s svojo mladostno Serenado za godala nihal med neoklasicizmom v prvi polovici šest stavčne zasnove in iskanjem lastne zvočne identitete v nadaljevanju. Briljance pa je bilo vsekakor še premalo.

RTV 1 IMG_3911.jpg

Pavel Šivic je s svojo Suito za klarinet in orkester (kot predelavo prvotnega solističnega saksofona) ponudil solistu Jožetu Kotarju dovolj snovi za izkaz svoje poustvarjalne moči.

RTV 2 IMG_3975.jpg

Simfonike RTV Slovenija je vodila mlada dirigentka Mojca Lavrenčič. Izkazala se je s svojo študioznostjo in samozavestjo, ki izhaja iz potrebnega ravnovesja med naštudiranim programom in njegovo osmislitvijo na koncertnem odru. Orkester je igral suvereno in izenačeno v vseh sekcijah, morda so bili premočni nekateri vstopi, in to pri več skladbah na samem začetku.

V nekem smislu smo slišali same novitete, kar je eden izmed programskih ciljev 34. Slovenskih glasbenih dnevov.

Marijan Zlobec


En odgovor na “Namesto evropskega kotla slovenski lonček”

  1. Glede Ramovša in visoke številke opusa za 16-letnika: iz knjige “Biti skladatelj” je lepo razvidno, da je Ramovš vedno priznaval tudi svoj opus iz osnovnošolskih časov.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: