Konservatoriji v procesu profesionalizacije in specializacije glasbenega dela


V okviru 34. Slovenskih glasbenih dnevov se je v Viteški dvorani Križank začel mednarodni muzikološki simpozij. Udeležuje se ga 23 muzikologov in glasbenih zgodovinarjev iz trinajstih držav. V središču raziskovalnega zanimanja tokratnega znanstvenega posveta z naslovom Konservatoriji v procesu profesionalizacije in specializacije glasbenega dela je delovanje leta 1919 ustanovljenega ljubljanskega konservatorija in njegove dve desetletji mlajše naslednice Glasbene akademije ter podobnih glasbenih ustanov v Evropi pred in med obema vojnama.

Vatovec 5 IMG_3615.jpg

Prof. Marko Vatovec, vse fotografije Marijan Zlobec

Uvodoma sta goste simpoziste in občinstvo pozdravila dekan Akademije za glasbo prof. Marko Vatovec in vodja simpozija prof. dr. Jernej Weiss. Vatovec je ob 100.obletnici Konservatorija in 80. obletnici Glasbene akademije spomnil, da je zgodovina učiteljica življenja in izrazil upanje, da bosta jubileja vplivala na našo  prihodnost.

Weiss IMG_3618.jpg

Dr. Jernej Weiss

Daljši je bil v svojih uvodnih besedah dr. Weiss. Konec leta 1918 je pomenil eno od ključnih prelomnic evropske novejše zgodovine. Zaznamovali so ga politično preoblikovanje Evrope in nastanek vrste novih držav. Tudi za Slovence je imelo omenjeno obdobje večkratni zgodovinski pomen.

Razglednica_deželnega_dvorca_v_Ljubljani.jpg

Razglednica Deželnega dvorca

Prelom s starodavno monarhijo v simbolnem smislu ponazarjajo dogodki ob zadnjem koncertu t. i. »nemške« Filharmonične družbe v Ljubljani 28. oktobra 1918 v Tonhalle, danes stavbi Slovenske filharmonije. Skoraj istočasno je namreč v sosednjem Deželnem dvorcu, kjer danes domuje Univerza v Ljubljani, potekala ustavodanja skupščina Narodnega sveta, ki naj bi Slovence popeljal v nove čase. Le dan kasneje pa so se Slovenci z veliko manifestacijo na Kongresnem trgu po dobrih 600 letih poslovili od razpadle monarhije in skupaj s Hrvati in Srbi oblikovali novo državo južnih Slovanov.
Konec vezi s Habsburžani ter drugačno geografsko, politično, gospodarsko, kulturno in jezikovno bivanjsko okolje so pomembno vplivali tudi na organizacijo in delovanje slovenskih kulturnih in znanstvenih ustanov.

SGD IMG_3604.jpg

V zgolj kratkem času po koncu vélike vojne je slovenska prestolnica z univerzo, državnim gledališčem in konservatorijem dobila vrsto dolgo pričakovanih poklicnih znanstvenih oziroma kulturnih ustanov osrednjega nacionalnega pomena. Te so pomenile odločilen korak Slovencev v krog kulturno razvitih nacij.

Septembra 2019 bo tako minilo sto let od začetka delovanja Konservatorija Glasbene matice v Ljubljani. Za slovensko glasbeno kulturo ima ustanovitev konservatorija, ki je bil leta 1926 podržavljen in leta 1939 reorganiziran v Glasbeno akademijo, poseben pomen.
Ustanovitev je bila sad dolgoletnega prizadevanja Slovencev za dvig ravni glasbenega izobraževanja v narodnostnem središču – Ljubljani.

Krones IMG_3626.jpg

Dr. Hartmut Krones

Uvodni referat je pripadal nestorju ljubljanskih simpozijev in hkrati Dunajske univerze dr. Hartmutu Kronesu.

V ospredje je postavil primerjalno analizo vzpostavljanja konservatorijev v Parizu (1784/1796), Pragi (1808/1811) in na Dunaju (1812/1817). Začetek delovanja konservatorija v Parizu je bil ali je izšel iz École Royale de Chant et de Declamation, ustanovljene že leta 1784, medtem ko sega delo konservatorija v devetdeseta leta. O tem je poročal nemški tisk, ki je leta 1796 omenil, da se je v Parizu ” v dvanajstih letih izobrazilo šesto študentov”, ki so dobili javne službe.

Gossec-portrait-big (1).jpg

François-Joseph Gosser, foto Wikipedija

Direktor šole je bil François-Joseph Gosser, med profesorji petja pa operni skadatelj Niccolo Piccini. Conservatoire Nationale de Musique je formalno nastal 3. avgusta 1795.

Ignaz_Franz_von_Mosel_Litho.jpg

Ignaz Franz von Mosel, foto Wikipedija

V srednjeevropskem kulturnem prostoru so bile obstoječe glasbenopedagoške inštitucije že mednarodno znane, tako da so pobude segle še v Avstrijo, ko je 31. decembra 1815 izdal Načrt za ustanovitev glasbenega konservatorija za Avstrijsko cesarstvo dvorni koncipist, skladatelj in dirigent Ignaz Franz von Mosel.

Moselove pobude pa so bile starejše, saj segajo v leto 1808 k publikaciji Patriotski listi, kjer je avtor v svojem tekstu obžaloval, da Dunaj še nima konservatorija, potem v leto 1811, ko je Mosel objavil Skico glasbeno izobraževalne ustanove za prestolnico Avstrijskega cesarstva, ki je vključevala celo podroben organizacijski in finančni načrt, in še v leto 1812, ko je bilo ustanovljeno Dunajsko združenje prijateljev glasbe.

Mosel se je poleg Pariza skliceval še na Prago, kjer je konservatorij začel delovati že leta 1808, in izrazil željo, da bi se delovanje tam preneslo na dunajski konservatorij. Napisal je kar 61 strani ekspertize o delovanju, nalogah, obsegu, poslanstvu, strukturi in vsebini dunajskega konservatorija. S statutom leta 1817 se je uresničil Konservatorij Združenja prijatelev glasbe, ki ga je formalno ustanovila Šola petja. Kmalu je prav dunajski konservatorij postal vzor številnim drugim izobraževalnim ustanovam v Evropi.

Weiss 2 IMG_3608.jpg

Dr. Jernej Weiss in dr. Hartmut Krones

Krones je najbolj podrobno predstavil ves statut po točkah ali vsebinah. Preseneča obseg delovaja, kot tudi število rofesorjev, med katerimi jih je bilo sedem za kompozicijo, kar pa je bilo manj kot za solfegio (kar 14) ali za klarinet (19). Opozoril pa je, da v pouku ni bilo estetskih predmetov.

Omenil je redko podrobnost, kako je cesar Franz poleti leta 1812 odpotoval v Prago, da bi tam obiskal konservatorij in videl, kako deluje, a je zgrešil šolo oziroma mu niso znali pravilno povedati, kam naj gre. Očitno direktor praškega konservatorija Friedrich Dionys Weber ni bil dovolj znan, pa tudi nova glasbenoizobraževalna ustanova ne.

Friedrich_Dionys_Weber_Litho.jpg

Friedrich Dionys Weber, foto Wikipedija

(se nadaljuje)

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: