Čas brez nedolžnosti se je iztekel


V Moderni galeriji so danes zaprli očitno odmevno razstava sodobnega slovenskega slikarstva pretežno mlajših, a že uveljavljenih avtorjev pod naslovom Čas brez nedolžnosti – Novejše slikarstvo v Sloveniji.

S 34 IMG_3400.jpg

Mito Gegič – 01_49 AM, 2014, akril, samolepilni trak na platnu

Naslov je metaforičen in s tem zavajajoč, tako kot podnaslov, ker izključuje vse, kar nekomu, torej avtorici razstave, bodisi ni všeč ali pa sodobnega slovenskega slikarstva še ne pozna dovolj.

S 30 IMG_3283.jpg

Maruša Šuštar – Novamerika II, 2008, olje na platno

Avtorica Martina Volk je naredila kar je vedela, znala in zmogla.

S 32 IMG_3274.jpg

Sašo Vrabič – Padli, 2017, olje na platnu

Priznati pa moram, da kljub zgornji opombi, razstava v celoti stoji na svojem mestu kot razkošen rezultat in dokaz vrhunske ali če hočete mednarodne vrednosti aktualnega slovenskega slikarstva.

S 29 IMG_3244.jpg

Gašper Capuder – Brez naslova (tihožitje), 2018, akril na platno

Upal bi si reči, da mnoge države ali narodi v tem hipu take razstave ne bi zmogli.

S 31 IMG_3232.jpg

Marko Zorović – Pieces de clavecin, 2015, akril na platnu

V Sloveniji narašča troje; spontanost in notranja svoboda vseh ustvarjalcev, kar je generalna ugotovitev.

S 35 IMG_3323.jpg

Iva Tratnik – Totalitarizem sezone parjenja, 2014, olje na platno

Narašča število vrhunskih slikark, ki nam imajo kaj povedati.

S 36 IMG_3380.jpg

Ana Sluga – Triptih, 2016, akril, pršilo na platnu

In narašča tehnična perfekcija, torej čisto profesinalni strokovni nivo slik.

S 37 IMG_3296.jpg

Ksenija Čerče – Beckettovo čelo, 2011 – 2015, prepovedane tehnike

Nekaj izjem, menda le Viktor Bernik, žal (rahlo) kvari vtis celote.

S 12 IMG_3302.jpg

Joni Zakonjšek – Se še spominjaš ljubezni ?, Koštabona pomlad 2007 –  Velika sela jesen 2010, trenutek za trenutkom na platnu

Brez pripomb je sijajna Joni Zakonjšek,

S 11 IMG_3364.jpg

Tina Dobrajc – Slavic Fusion, 2018, akril na platno

ob nej pa Tina Dobrajc.

S 4 IMG_3414.jpg

Tina Dobrajc – Pussy Riot, 2018, akril, volna, tekstil na platno

To sta dva popolnoma drugačna pola slovenskega slikarstva, a oba z močno osebno identiteto, pri čemer se pri Dobrajčevi vidi morda več neke konkretne sociološke, aktualne kulturne – politično – ideološke kritičnosti,

S 6 IMG_3419.jpg

morda celo provokativnosti, ali feministične izzivalnosti,

S 5 IMG_3416.jpg

pri Zakonjškovi pa neskončna potrpežljivost, moč in vztrajnost, s katerimi iz nič grad in gradi sliko ter jo po mukotrpnih mesecih ustvarjanja pripelje do končega rezultatata – brez napak.

S 8 IMG_3309.jpg

Joni Zakonjšek – Beli veter, Velika sela, jesen 2013 – poletje 2017, olje na platno

Fenomen obeh je v perfekciji, ki je vendarle odraz notranje urejenosti, discipline, ustarjalnega miru z zavedanjem posebnih naporov, a na koncu velikega zadoščenja.

S 9 IMG_3310.jpg

Obe ustvajata zaradi sebe, ne mene, ki njune slike gledam.

S 10 IMG_3311.jpg

To je tisti princip, ki je merodajen, a ga je v umetniškem ustvaranju še premalo; če meni slika ni dovolj všeč, kako bi lahko bila drugim, ali, če zame slika ni dobra, kako bo za druge ?

S 2 IMG_3406.jpg

Žiga Kariž – del cikla

S 13 IMG_3360.jpg

Kompozicija, 2013 – 2019, mešana tehnika na steni

Celotna razstava nima nobenega sprenevedanja ali spogledovanja ali kalkulacij ali špekulacij in še kaj podobnega.

S 14 IMG_3333.jpg

Avtorji in avrorice dosledno sledijo svojemu estetskemu nazoru, ki ne izhaja toliko iz likovnih teorij in pridobljenega znanja, ampak iz lastne senzibilnosti in prepričanje v vrednoto svojega notranjega emotivnega in intelektualnega sveta.

S 15 IMG_3336.jpg

V tem kontekstu ne vidim potrebe izpada Viktorja Bernika s svojo belo ali prazno sliko, ali morda Žige Kariža s svojim kolažem, ko pa ima na drugi strani dvorane sijajno veliko sliko.

S IMG_3346.jpg

Arjan Pregl – Karneval, 2018, olje na platnu

Pri Arjanu Preglu delujejo vse slike kot ena celota ali ena slika; avtobiografsko, avtoportretno, kot nekakšna hidra s stoterimi glavami, med katerimi bo ob vsaki odsekani (kot v mitologiji), še vedno ostala prava na svojem mestu.

S 1 IMG_3345.jpg

Slikarjev ego je velik, a ne brez razloga. Sledi pa nevarnost nerazvoja, saj je slikarska ironija v bistvu konec neke samorefleksije.

S 19 IMG_3223.jpg

Tri slike Mihe Štruklja

Miha Štrukelj je svetovljan, ki pa je svoje nekdanje strukturne slike tokrat bolj ilustrativno razmehčal, a se hkrati izognil hiperrealizmu.

S 20 IMG_3224.jpg

Miha Štrukelj – Stari del mesta, 2016, akril, svinčnik, kraft papir, olje, tuš

Prej je bil slikarsko večji.

S 22 IMG_3318.jpg

Mitja Ficko – Zaprti vrt, 2009 – 2016, olje na platnu

Mitja Ficko je še enkrat potrdil svoje slikarske kvalitete; njegove slike vzpostavlajo notranje dialoge med celoto in detajlom, med tistim, kar vidim takoj, in onim, kar mi o sliki pove šele bolj od blizu opažen delček. Po svoje je pravljičar.

S 23 IMG_3321.jpg

Nekatera druga, zlasti ženska imena, so močna in pozitivna presenečenja razstave, kot Katja Felle,

S 17 IMG_3342.jpg

Katja Felle – Št. 15, 2017, akril na platnu

S 16 IMG_3338.jpg

Katja Felle – Št. 13, 2017, akril na platnu

s svojo že kar medijsko aktualnostjo.

S 18 IMG_3251.jpg

Uroš Weinberger – Air One Ground Zero, 2018, olje na platnu

Nekako zeleno ali greenpeacovsko učinkujejo zelo močne in na razstavi opazne slike Uroša Weinbergerja.

S 24 IMG_3335.jpg

Podobno aktualen, izzivalen je Adrijan Praznik,

S 27 IMG_3370.jpg

Adrijan Praznik – Brez naslova, 2013, digitalni kolaž in akril na platnu

ker išče in najde motive

S 28 IMG_3368.jpg

Adrijan Praznik – The Final Frontier, 2014, digitalni kolaž, transfer in akril na platnu

z veliko simbolno vrednostjo.

S 25 IMG_3329.jpg

Vladimir Leben – Plešoči medvedi

Vladimir Leben je s svojo instalacijo Plešoči medvedi pravzaprav kompozicijsko in zvrstno izjema…

S 28 IMG_3394.jpg

Suzana Brborović – Bridge countries, 2018, akril in tuš na platnu

Razstava je kot celota prepričljiva. Dalo bi se jo prenesti kam v tujino, če bi Slovenija v likovnem svetu kaj veljala in bi še koga zanimala, razen nas samih.

S 37 IMG_3375.jpg

Žiga Kariž – Mustafa, 2013 – 2019, akril, tempera, kemični svinčnik, flomaster, brizgalni tiski, samolepilni trak, izrezan in nalepljen papir na platno

A še to je vprašanje, saj kataloga ni bilo in ga ne bo, kar se v Moderni galeriji ni dogajalo nikoli do zadnjih nekaj let.

S 38 IMG_3366.jpg

Tina Dobrajc – The Balcan Saga II, 2017, akril na platno

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja