V Bogoti, glavnem mestu Kolumbije očitno vre. Nocoj so se po mestnih ulicah in proti osrednjemu trgu Plaza Bolivar na uro trajajočem mimohodu in zboru zbrali desettisoči protestnikov na Pohodu za mir.
Očitno pa ni bila tema pohoda zgolj mir ali strah pred morebitno novo vojno v sami državi, ampak številne zahteve, ki so jih protestniki na svojih transparentih izražali s področja socialnega varstva, zdravstva, šolstva, kulture, pravičnega sodstva in sodnega varstva, spoštovanja zakonov, perspektivo za mlado generacijo, pa za upokojence, reveže, nezaposlene…
Kot je razbrati iz medijskega poročanja spletnih strani, so istočasno potekali shodi na glavnih trgih še v drugih kolumbijskih mestih.
Mediji poročjo o desettisočih, ki so se zbrali v Medellinu, Cartageni, Caliju, Bucaramangi in Barranquilli,
Mirovni pohod poziva k miru tudi sosednje države, na katere je očitno vplival dolgotrajni vojaški spopad v Kolumbiji.
Podpisniki posebnega pisma kongresu pozivajo, naj ne upošteva ugovora, ki ga je v šestih točkah naslovil bolj kot ne desničarski (demokratični center) predsednik Ivan Duque Marquez in s katerim želi rušiti JEP. Novi predsednik Kolumbije je bil izvoljen 7. avgusta 2018.
JEP je Jurisdicción Especial para la Paz ali Posebno sodišče za mir.
JEP je nastal marca 2017 po koncu spopadov med državo in narkomafijo, najkrajše rečeno.
Mirovni sporazum med kolumbijsko vlado premiera Juana Manuela Santosa in FARC gverilci je bil podpisan 24. novembra 2016.
Eden izmed problemov, ki se kažejo sedaj, pa je amnestija za zločince, proti kateri je javnost, saj meni, da morajo biti zločinci in kriminalci kaznovani.
Nekatera gesla so izražala poziv, da ne sme umreti nihče več.
Mlada generacija pa zlasti zahteva povečanje sredstev za šolstvo, še posebej univerzo. Tako kot njeno svobodo.
Simpatični so bili pozivi za gradnjo novih knjižnic.
kot jih študenti v Ljubljani za NUK 2 ali v Mariboru za UKM ne zmorejo.
V Bogoti so prepričani, da Kolumbijci vse to zmorejo.
Marijan Zlobec