Kaj v resnici je La Piedra del Peñol par kilometrov pred mestecem Guatapé v Kolumbiji bi težko rekel; kamen ni, skala tudi ne, hrib morda, gora spet ne. Geografi pišejo, da je monolit in tako bo najbolj prav.
Najbolje bo, da citiram originalno predstavitev: El peñón de Guatapé, o piedra del Peñol, es un monolito de 220 metros de altura localizado en Guatapé (Antioquia, Colombia). La piedra de El Peñol es una masa granítica, compuesta por cuarzo, feldespato y mica, fue escalada por primera vez en 16 de julio de 1954 por un habitante de la zona, Luis Eduardo Villegas López. Hasta ahora la piedra sigue perteneciendo a la familia Villegas. Actualmente se puede acceder a su cumbre subiendo 659 escalones construidos en el monolito.
Opravka imamo z granitnim monolitom 220 metrov navpičnih sten z vseh strani. Na eni strani so v kamen vklesali 659 stopnic do vrha ali terase, od koder pa je še nekaj stopnic do razgledne ploščadi, skupaj 725 stopnic.
Če pa računate še na 300 in več stopnic, po katerih se morate povzpeti s ceste do vstopa v stopnišče stene, jih je kar krepo čez tisoč.
Izbral sem si prekrasno lokacijo za prenočevanje; nad jezerom in s pogledom na granitni monolit kot na dosegu rok.
Obiskovalcu vzbuja občudovanje, saj je edini kamen te vrste in oblike ne le tam, ampak verjetno na svetu, zato ga obiskujejo tudi plezalci, ki pa jih tokrat ni bilo.
Plezajo le ob koncu tedna.
Malo se je treba privaditi in zaupati vase in svoje sposobnosti.
Za turizem je La Piedra pripravjena pravzaprav malo časa.
Kubatura monolita je 22 milijonov kubičnih metrov, teža 66 milijonov ton, obseg 770 metrov, višina 220 metrov, nadmorska višina pa 2137 metrov.
Vzpon se začenja pravzaprav s ceste pri bencinskem servisu Zeuss.
Tu se odločiš, ali greš do postaje ali vstopa v steno peš, ali vzameš tuk tuk.
Prvi dan je namenjen kopanju v jezeru in ogledovanju terena.
Zvečer pa premišljevanju,
ali bom vzpon na vrh zmogel.
Rečem si, saj ni nujno, da se vnaprej opredelim.
Rečem si: zjutraj po dobrem zajtrku se odpravi do blagajne in stopnic, potem pa boš videl, kako se boš počutil.
Kot veste, je sovražnika treba spoznati od blizu.
Ko sem opravil prvih 300 stopnic do vhoda ali blagajne, kjer je vstopnina kar krepka, sem nenadoma ugotovil, da morda pa ne bo tako hudo, kot izgleda monolit od daleč.
Po prvih 250 uradnih stopnicah pa sem ugotovil, da ne bo tako naporno, kot sem sprva mislil.
Ko sem sredi poti zagledal počivališče s kipom Marije,
pa še enega in tretjega v sami steni
mi je bilo jasno, da Mati Božja pomaga.
Vijugasto ali cik cak stopnišče je dovolj široko in se lahko oprimeš zidu ali ograje.
Na vrhu te najprej pozdravi kolumbijska zastava,
potem pa čudovit razgled
na vse strani
in na vse vijugaste delčke jezera
z neštetimi zalivčki
in otočki,
da spominja na Finsko.
Veselje nad soncem, ki nas je na razgledni ploščadi ogrelo,
je veliko
in zmagoslavno,
tako da je pot navzdol po eni uri ogledovanja čudovite panorame,
kot je ni videti z Vogla
ali Blejskega gradu,
polna zadoščenja,
a tudi pazljivosti, saj so noge utrujene
in delavci popravljajo stopnišče.
Počasno napredovanje proti dnu
je poplačamo s spoznanjem spomenika
don Luisu Eduardu Villegasu Lopezu,
ki je začel vklesavati stopnice v monolit že leta 1954
in pokrajini Antiokiji prinesel nepričakovan turistični utrip.
Marijan Zlobec
En odgovor na “La Piedra del Peñol v Kolumbiji kot čudež narave”
Vau Marijan!
Čudovit prispevek in zelo dobre slike neverjetno lepe pokrajine.
Čestitke za vzpon!
Izgleda mamljivo. 🙂
Lep pozdrav s Tenerifa.