Že v Panami je več kot očitno, da glavno mesto samo ne premore toliko kapitala, kot se kaže v desetinah in desetinah nebotičnikov.
Kaj naj si mislim o podobni spregi nebotičnikov kot hotelov v kolumbijski Cartageni de Indias, kjer v dolgih in nepreglednih soseskah zunaj mestnega jedra in daleč od oči turistov vlada revščina?
Nekdo vlaga denar v nepremičnine s turistično vsebino in računa na tuje goste, ki ne bodo spraševali o poreklu denarja, tako kot ne o čistosti lastnikov.
Ko hoteli stojijo in obratujejo, so namenjeni ljudem, ki prihajajo k morju uživat.
Vprašanje je, ali so dvajset, trideset nadstropni hoteli smotrni, funkcionalni privlačni ali sploh dovolj zasedeni?
Vprašanje tudi je, kje je tako velika plaža, da bi vse te goste sprejela ?
In kdo pere denar ?
Novozgrajena soseska Bocagrande (Playa Bocagrande Cartagena de Indias) je od starega mestnega jedra Cartagene oddaljena kake tri kilometre. Z mestom je povezana z avtobusi, seveda avtomobili, motorji, kolesi, pa tudi pločnikom za hojo, saj ni tako daleč.
Kar manjka plaži Bocagrande v primerjavi s Playa Blanca, je mirno in kristalno čisto morje ter zaokrožena celota brez kamnitih ovir, ki so jih naredili, da bi se videlo, kateri zalivček kam spada.
Ampak bazeni so na terasah hotelov, tako da se gosti, še posebej otroci, kopajo kar tam.
Ko pa se po nekaj obiskih te plaže že naveličaš,
povprašaš, kam bi se še lahko šlo,
a da ni prav daleč.
Svetujejo ti obisk otočka nasproti, to je plaža Punta Arena,
kamor se odpraviš ali te prepeljejo z malo večjim čolnom.
S sabo odpeljejo še ribe,
da katero izbereš za kosilo.
Nekateri bolj petični gosti si takoj naročijo steklenico vina ali penine, kar na vročem soncu ni ravno priporočljivo, a se želijo pokazati, ker je vino v Kolumbiji zelo drago; najcenejša buteljka v trgovini je sedem dolarjev, potem pridejo one po 15, 20 in več, boljše penine 40, zelo znane 100…
Drugi se predajajo vodnim užitkom in vožnjam,
katerih cilj je pometati ljudi v vodo.
Zelo priljubljena je banana,
a na koncu na njej ne ostane nihče.
Vsi uživajo morje, sonce, kopanje,
vsak trenutek
in v vsaki družbi,
se umaknejo v senco
ali pa ostanejo sami, kot mlada Argentinka iz Buenos Airesa.
Nekatere si dajo splesti še kitke,
uživajo v vodi,
se prepustijo navodilom športnega inštruktorja
ali na plaži zaspijo.
Potniška velikanka že odhaja iz potniškega pristanišča Cartagena,
kar pomeni, da bo kopalni dan kmalu končan
in dan zaužit.
Marijan Zlobec