Emil Filipčič z novim romanom Moto


Založba Beletrina po pravkar končanem festivalu Fabula in srečanjih s številnimi tujimi in slavnimi gosti, ki so prišli v Ljubljano ob izidu prevodov svojih knjig, skupaj kar pet, napoveduje izid novih knjig in seveda njihovo predstavitev.

Emil_Filipčič_2011.jpg

Emil Filipčič, foto Wikipedija

Nedavno so izšle še štiri nove: Emil Filipčič: Moto (roman), Robert Perišić: Območje brez signala  (roman; prevod Urban Vovk), Edina Szvoren: Ni in naj tudi ne bo (kratka proza; prevod Marjanca Mihelič) ter Isaak BabeljZgodbe iz Odese  (kratka proza; prevod Sara Špelec).

Emil Filipčič, Moto

 

Filipčič unnamed (40).jpg

Filipčičev novi roman nosi naslov Moto, kar je tudi vzdevek njegovega osrednjega protagonista, gibalca pripovedi. V Motu najdemo vse, po kar smo k Filipčiču tudi prišli: domišljijsko razbrzdano, neukročeno pisavo, ki se ne zateka k literarnovedskim paradigmam in konceptom, temveč oživlja čisto radost pripovedovanja in si ob tem s svojo igrivostjo in pozitivno razpuščenostjo drzne kdaj bralca tudi pošteno privoščiti in ga zaplesti v svojo pripovedno mrežo. Moto je abstraktni slikar, ki, kakor pravi sam, abstraktno tudi govori in se rad ponorčuje iz naivnih umetnostnih razlagalcev. A pogosto se lahko prepričamo, da je norčavost le pisano pokrivalo za resne življenjske teme, ki jih prinesejo drugačni časi in staranje. Nič dosti drugače ni v tem Filipčičevem novem romanu, v katerem pisatelj odkrito spregovori tudi o prestajanju težke bolezni in novih življenjskih spoznanjih.

Emil Filipčič je pisatelj, režiser, dramatik, radijski ustvarjalec in igralec. Za roman Problemi (Študentska založba) je prejel nagrado Prešernovega sklada. Z romanom Mojstrovka se je leta 2012 uvrstil v širši izbor za nagrado kresnik, prav tako leta 2016 z romanom Serafa s Šarhove 2.

Robert Perišić, Območje brez signala

 

Perišič unnamed (41).jpg

Območje brez signala je roman o tranzicijskih časih na Hrvaškem. V zahojen, od sveta pozabljen kraj N. prideta človeka, da bi zbujala upanje. Spoznamo vse, od delavcev do finančne elite, od natakaric do menedžerk, od domačinov do tujcev. Perišić spretno prepleta lokalne in globalne ter sedanje in pretekle zgodbe, saj je njegov dogajalni prostor izjemno pester in se razteza vse od Sibirije do Zagreba. Robert Perišić je duhovit in šarmanten pripovednik, ki bralca ves čas navdušuje s sočnimi domislicami in dovtipi, ob tem pa ga spretno ovija s pripovednimi nitmi, ki se zrahljajo šele v sklepnem poglavju.

Robert Perišić je eno najuglednejših imen hrvaške književne in časnikarske scene. Svojo literarno pot je začel kot pesnik in pisec kratke proze, s svojim romanesknim prvencem Naš človek na terenu pa je postal eden mednarodno najbolj prepoznavnih sodobnih hrvaških avtorjev.

Edina Szvoren, Ni in naj tudi ne bo

 

Szvoren unnamed (42).jpg

Dvanajst zgodb v knjigi Ni in naj tudi ne bo (2012) raziskuje vsakdan osamljenih družin, ki jim nekaj manjka: oče, mati, orgazem, prava ljubezen ali vsaj pogovor. Skozi predmete govorijo ljudje – oče takole lista koledar: »Mesec leopardov je bil najslabši mesec mojega zakona. Operacija moje žene nas je vse spravljala ob živce. Imela je polip. […] Zdaj, junija, orangutanov mladič sedi na veji oguljenega drevesa in pramen njegove dlake, skozi katerega rdečkasto prodirajo sončni žarki, se dviga v nebo. Žena je vse petke zapolnila. Pregled, srečanje, inventura. Veliki M je začetek njene menstruacije, mali Š šolski dogodki. Ko pridejo obiski, lahko sklepajo, kakšen je ciklus moje žene.«

Edina Szvoren je ena najbolj uveljavljenih madžarskih avtoric mlajše generacije. Prozo objavlja od leta 2005 in s kratkimi zgodbami je kmalu dosegla izredne uspehe tako pri bralcih kot pri kritiki, ki jo označuje za rojeno pripovednico. Avtorica predstavlja enega največjih literarnih prebojev v madžarski prozi zadnjih let. Doslej je objavila tri prozna dela in več esejev v literarnih časopisih.

Babelj.jpg

Isaak Babelj po aretaciji leta 1939, foto Wikipedija

Isaak BabeljZgodbe iz Odese 

Krvoločni razbojnik Benja Krik z mrežo tatov, tihotapcev in drugih nepridipravov narekuje utrip živahne obmorske Odese, kjer med nasiljem iz judovskega podzemlja z ene in sovjetskimi pogromi na ulici z druge strani odrašča desetleten deček. Skrivnostne, prepovedane misli in občutja dečka, njegove želje, strasti in strahovi preraščajo izginjajoči mistični svet judovske tradicije in običajev, šal in modrosti in s krvjo vstopajo v brezsramni, razčlovečeni svet brutalne stvarnosti. Beremo grozljivo surove, krute in pretresljive prizore, kot bi jih posnel Sergej Eisenstein, naslikani pa so z najbolj nežnim čopičem domišljijskega sveta Marca Chagalla. Ta »čudoviti grob človeškega srca«, kot knjigo imenuje Babelj, bo bralcem vtisnil trajni pečat.
Babelj unnamed (43).jpg

Isaak Emanuilovič Babelj (1894 – 1930) je bil sovjetsko-ruski avtor judovskega rodu iz Odese (Ukrajina). Kmalu po izidu prve zbirke kratkih zgodb Rdeča konjenica je dosegel svetovno slavo, ki se je z objavo Zgodb iz Odese, drugega in zadnjega cikla, samo še utrdila. Petinštiridesetletni novinar, pisatelj, scenarist in prevajalec je bil kot žrtev ljubezenskega maščevanja šefa NKVD med stalinistično čistko mučen in ustreljen. Njegove knjige so bile prepovedane in izbrisane iz ruske literature, kamor se je kot kultni avtor z objavo celotnega opusa zapisal šele leta 2002.

Čander c48dander-img_0553.jpg

Mitja Čander, glavni in odgovorni urednik Beletrine, foto Marijan Zlobec

Predstavitev v knjigarni Beletrina (Novi trg 2) (v sredo, 20. marca, ob 11. uri) bo še posebej zanimiva.

Pavlič 1 IMG_4926

Izvršna urednica Špela Pavlič, foto Marijan Zlobec

Prišla bosta pisatelja Emil Filipčič in Robert Perišić, knjige pa bodo predstavili še prevajalki Sara Špelec in Marjanca Mihelič, urednika Špela Pavlič in Urban Vovk  ter  direktor založbe Beletrina Mitja Čander.

Vovk IMG_4918

Izvršni urednik Urban Vovk, foto Marijan Zlobec

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: