»Moč imajo moški, ker še vedno živimo v patriarhatu«


Prešernovo gledališče je ob letošnjem 8. marcu, mednarodnemu dnevu žensk, na oder znova postavilo pronicljivo dramo Davida Ivesa Venera v krznu, pod častnim pokroviteljstvom Foruma za enakopravni razvoj (FER). Ker je zgodba kot naročena za razmislek o položaju in vlogi žensk v sodobni družbi, so ob tej priložnosti organizirali še okroglo mizo z naslovom Čigava je moč?

mdmhajfogjfcpnpg.jpg

Okrogla miza Čigava je moč ?

V razgovoru na odru so svoja mnenja strnili: antropologinja dr. Svetlana Slapšak, filozof, družbeni kritik in publicist dr. Boris Vezjak, filozofinja Mojca Kumerdej, igralca v predstavi Vesna Pernarčič in Borut Veselko ter režiser Primož Ekart. Pogovor je spretno krmarila Ana Kalin, analitičarka v Forumu za enakopravni razvoj.

gciimnlecmjmppaj.jpg

Prizor s predstave Venera v krznu, foto Nada Žgank

O delitvi moči med spoloma so razmišljali tako v kontekstu slovenske družbe kot  današnjega časa nasploh. Prevladuje namreč vtis, da smo se celo oddaljili od pravic, ki smo si jih ženske že pridobile v preteklem stoletju, na površje pa ponovno prihajajo stari patriarhalni vzorci razmerij moči med spoloma s katerimi bi morali že davno opraviti, pa nismo, kot je opozorila antropologinja, dr. Svetlana Slapšak in presenetila s trditvijo: »Matriarhata v zgodovini sploh ni bilo. Moč imajo moški, ker še vedno živimo v patriarhatu. Ženske so se v zadnjih deset tisoč letih naučile nekaterih trikov. V sistemu je bilo nekaj lukenj, ki so jih ženske obvladovale. Ena takšnih je bila denimo smrt, ker so se je moški bali. Dokler se ne bo spremenilo dejstvo, da živimo v patriarhatu, sploh ne bomo mogli govoriti o razporejanju moči.«

Slovenske ženske so v času socializma, v sferi poklicnega uveljavljanja zelo napredovale, medtem ko se zdi, da za največji dosežek mladih punc danes velja, da se poročijo z bogatašem, njihov glavni cilj v življenju pa je, da so lepe in privlačne, da bodo takšnega moškega sploh dobile in ohranile. Spet namreč prihajajo v ospredje tradicionalne vrednote, ženska naj rodi otroke, ostane doma za štedilnikom, naj bo lepa in tiho. »Do danes se ni spremenilo praktično nič – razen to, da je ženska dobila še več dela, kot ga je imela prej, od nje se veliko pričakuje, polno je klišejev. Ko ženska postane mama, na primer, mora takoj začutiti neizmerno ljubezen do otroka, življenje pa bi se ji moralo nemudoma spremeniti v mavrične barve. In kaj se zgodi, ko mama tega ne začuti? Misli, da ni vredna biti mama, zato številne padejo v depresijo,« je pripomnila Vesna Pernarčič.

Vendar pa, ali ni takšen model družbe, ki se naslanja predvsem na t.i. »plastične bejbe«, ponižujoč tudi za moške, ki ob takšnem javnem dojemanju ženske izgubljajo enakovredno sogovornico, ki ne govoriči ves dan le o kozmetiki in oblekah, in tako siromašijo tudi svoje življenje, je omizje izzvala moderatorka Ana Kalin.

Borut Veselko ji je odgovoril: »Smo v nekem obdobju, ko so se znana in uveljavljena pravila, ki so bila v preteklosti določena, enostavno porušila. Živimo v svetu, ko je izbira mogoča in relativno velika. Sami se opredeljujemo okrog večine stvari, čeprav včasih zgolj navidezno. Za ženske, ki jih danes nazivamo kot uspešne, velja, da dosegajo to, kar je prej veljalo za uspešne moške. Ženske si niso izbrale drugih področij in ljudje nismo spremenili pojma uspešnosti.«

Sledilo je razmišljanje, kako družba danes dojema ‘pravo’ žensko? Je to razumevanje danes drugačno kot je bilo pred 30, 70, 100 leti? In obratno, kdo je v 21. stoletju ‘pravi’ moški? So to vprašanja za milijon evrov, je nanje sploh mogoče odgovoriti? »Kdo pa je pravi moški, prava ženska? To so vedno konstruirane podobe. Danes se nam zdi samoumevno, da se o tem pogovarjamo, še pred sto leti pa ni bilo tako. Da je ženska sploh prišla do izobrazbe, je morala imeti res izjemno srečo, kaj šele, da bi v javnosti sploh lahko govorila,« je poudarila pisateljica in filozofinja Mojca Kumerdej. 

Čeprav se nam na prvi pogled zdi, da je moč v moških rokah, pa seveda ni tako enostavno. Pod pritiskom družbe niso samo ženske, temveč tudi moški, ki so zmedeni bolj kot kdajkoli. Na eni strani ženske od njih zahtevajo, da pokažejo čustva, na drugi pa morajo stalno dokazovati, da so kos tudi svoji tradicionalni nalogi – prehraniti svojo življenjsko družico in njune otroke. Mnogi moški se v svoji koži vedno slabše počutijo, nekateri imajo celo vtis, da so pravzaprav oni ‘ogrožena vrsta’, da je zahodna družba postala protimoška. Filozof, družbeni kritik in publicist dr. Boris Vezjak, profesor na Filozofski fakulteti v Mariboru, o tem pravi: »Ta koncept nam verjetno razpade na spolno fantazmo ali fantazijo. Ta fantazma nikoli ni naključna, ampak je na nek način vedno oglaševalsko kapitalsko ustrojena. Konstrukcija tovrstnega moškega se menjuje. Tako enakost kot enakopravnost spolov sta popolnoma legitimna pojma, pri čemer je enakost nekoliko širši. Oba opisujeta enakost socialnih in drugih pravic, ki jih imata oba spola v družbi.«

»Moška moč je kontrola nad žensko seksualnostjo. Znotraj študija predstave so se nam odprle neke stvari, ki so bile zame čisto odkritje. To niso le predsodki, so različne stvari. So dejstva, ki so pravzaprav za našo zgodovino nesprejemljiva. Predsodke in sodbe imamo vsi. Če se človek zaveda predsodkov, je vse v redu. Dobro je, da jih prepozna in začne razmišljati,« je poudaril Primož Ekart, režiser predstave Venera v krznu. (Po tiskovnem sporočilu).

Marijan Zlobec


En odgovor na “»Moč imajo moški, ker še vedno živimo v patriarhatu«”

  1. Vse skupaj je nakladanje in neumnost.
    Ženske so ženske in imajo v živjenju svoje poslanstvo, moški pa so moški s svojim poslanstvom. Tako je bilo, je in bo. Če pa se bo vse skupaj spremenilo, pa utegne biti kone človeštva.
    Moški so ustvarjeni za vodenje, za strategijo, za inovacije.
    Nihče ženskam ne prepoveduje, da se ukvarjajo s tem, vednar jih je znatno manj, tiste pa k, ki uspejo so bolj izjema kot pravilo.
    Narava sama poskrbi za selekcijo. Če želimo takšen naravni tok spremeniti, posiljujemo naravo in kaj hitro se nam lahko vse skupaj maščuje.
    Prvi znaki takšnega nespametnega početja so že na obzorju. Poglejmo si samo femenizacijo nekaterih poklicev. Najbolj kritično je to v šolstvu in sodstvu. Mar je slučajno sodstvo na repu zaupanja med ljudmi?
    Za enakopravnost med spoloma so v glavnem poskrbeli moški.
    Moški so emancipirali žensko. Pa se tega naj ženske zavedajo.
    Moški so iznašli elektriko. Iznašli so ekeltrini štedilnik, hladilnik,pralni stoj, sesalec, iznašli so razna čistila , detrgente, tako kritizirano palstiko, zamrzovalnike in še mersikaj. Iznašli so servovaolan in omogočili šibkejšim ženskam, da vozijo avtobuse, ali tovornjake.
    Tukaj lahko do neskončnosti naštevam reči, ki so jih iznašli moški, da bi lajšali delo in življenje ženskam in jim spoh omogočili enakopravnost.
    S pomčjo inovacij, lahko danes opravljanjo ženske najzahtevnejša dela.
    Zakaj Svetlana Slapšak ne pojasni dejatva, da ženska v gozdu ni mogla podirati devesa in cepiti hlodov za drva, med tem pa laho sedi v pisarni in upravla s kompjuterjem?
    Zakaj ta kvazi strokovnjakinja ne opozori na dejstvo, da danes lahko ženska natlači boben pralnega stroja, pritisne na gumb in ga požene, nato pa sede k televizorju in gleda nadaljevanko, med tem časom pa ji stroj opere preilo. Moževo, otrokom, pa tudi njej, da ne bo pomote.
    Kljub temu, da je vsaj pri nas popolna enakopravnost med moškimi in ženskami, pa je vseno manj žensk v nekaterih poklicih. Recimo tudi v politki. Zakaj gospa Slapšakova ne zna pojasniti, zaaj ženske v večini volijo moške? Zakaj na volitvah, ki je edino pravično sito zmagujejo moški in znatno manj ženske, če prav delamo cirkus iz ženskih kvot, ki umetno povzdigujejo ženske?
    Borke za enakost žensk se naj borijo za enakost žensk v športu in potem, ko bodo to dosege, naj ne točijo krokodiljih solz, ko ženske na olimpusjkih igrah ne bdo dosegle niti ene zmage.
    Potem pa bodo morale priznati, da so pač moški fizično močnejši zato, ker jih je tako obdarila narava. Žal pa, naj si še tako prizadevajo, moški ne morejo imeti mensruacije.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja