Letošnji 34. Slovenski glasbeni dnevi se bodo s slavnostnim in jubilejnim koncertom začeli v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Slavnostni koncert v počastitev 80 – letnice Akademije za glasbo in 100 – letnice Univerze v Ljubljani bo 3. aprila ob 19.30.
Simon Dvoršak, foto arhiv Festivala Ljubljana
Prvič bodo na festivalu v tako pomembni vlogi in nalogi nastopili Mešani pevski zbor Akademije za glasbo UL (zborovodkinja Alenka Podpečan) in Simfonični orkester Akademije za glasbo UL pod dirigentskim vodstvom Simona Dvoršaka.
Matija Bravničar
Program bo počastil tri priznane slovenske skladatelje: Matijo Bravničarja s Hymnus slavicus (za mešani zbor, orgle in simfonični orkester), Antona Lajovica z izvedbo Pesmi jeseni, in Marjana Kozino s simfonično poemo Davnina.
Božidar Jakac – Anton Lajovic
Z izvedbo Beethovnove Pastoralne simfonije št. 6 pa se bodo spomnili skladateljevega častnega članstva v Filharmonični družbi ter Beethovnove zahvale ob tem zanj bolj presenetljivem kot pričakovanem priznanju iz njemu neznane dežele Kranjske.
Marjan Kozina
34. Slovenski glasbeni dnevi slavijo stoletnico ljubljanskega Konservatorija in osemdesetletnico Glasbene akademije ter osvetljujejo pomen in razsežnosti ustanovitve glasbenega izobraževanja v Ljubljani na stopnji, ki je omogočila profesionalizacijo. Prav v Ljubljani je bila leta 1816 ustanovljena prva javna glasbena šola na Slovenskem; leta 1875 je bila priključena ljubljanski Filharmonični družbi.
Stavba Filharmonične družbe
To leta 1794 ustanovljeno meščansko glasbeno društvo je pogosto izvajalo dela Ludwiga van Beethovna (1770–1827), tudi njegovo Pastoralno simfonijo. V arhivu Filharmonične družbe se je ohranil rokopis partiture omenjene Beethovnove simfonije; danes ga hrani Glasbena zbirka NUK. Gre za prepis, narejen leta 1808 po izvirnem avtografu, ki so ga uporabili tudi za krstno izvedbo – »veliko akademijo« na Dunaju 22. decembra 1808.
Rokopis Pastoralne
Poleg avtentičnosti so dragocenost ljubljanske partiture Beethovnove Šeste skladateljevi lastnoročni pripisi (npr. naslov »Sinfonia pastorale«) in korekture (večinoma v artikulaciji).
Max Klinger – Beethoven, 1902
Beethoven je tudi eden najimenitnejših častnih članov ljubljanske Filharmonične družbe in se je za izvolitev – na diplomi je datum 15. marec 1819 – v pismu 4. maja istega leta prijazno zahvalil.
Ob 200 – letnici njegovega častnega članstva bo njegova Pastoralna simfonija zazvenela pod dirigentsko taktirko Simona Dvoršaka, ki na Akademiji za glasbo vodi projekt transkripcije v Ljubljani hranjene partiture.
Koncertni program z deli treh velikih simfonikov slovenskega rodu oblikujeta največja glasbena sestava Akademije za glasbo v Ljubljani, ki praznuje 80 -letnico.
Pesem jeseni je zadnje simfonično delo Antona Lajovica (1878–1960). Filharmonično družbo mu je uspelo formalno priključiti Glasbeni matici – organizaciji, ki je celovito skrbela za glasbeno poustvarjanje, ustvarjanje, založništvo in glasbeno izobraževanje slovenskega življa. Z ustanovitvijo Konservatorija leta 1919 se je uresničilo dolgoletno prizadevanje za glasbeno šolstvo na visoki stopnji. Z njegovim preoblikovanjem v Akademijo leta 1939 pa je Ljubljana dobila visokošolsko glasbeno ustanovo.
https://www.youtube.com/watch?v=47MHM0kGJAQ
Med šolanjem na ljubljanskem Konservatoriju je leta 1931 Matija Bravničar (1897–1977) napisal svečano predigro za mešani zbor, orgle in simfonični orkester Hymnus slavicus; krstno je zazvenela ob 60-letnici Glasbene matice. Ljubljanski Konservatorij je obiskoval tudi Marjan Kozina (1907–1966), avtor simfonične pesnitve Davnina. Skladatelj je bil dejaven tudi v Glasbeni matici Maribor, ki v letu 2019 praznuje 100. obletnico ustanovitve; kot dirigent zbora in orkestra ter vodja njene šole. Bil je profesor kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani in prvi direktor povojne Slovenske filharmonije, ki ga je v letu 2018 posthumno imenovala za častnega člana.
Marijan Zlobec