Gvatemala ponuja popotnikom veliko več, kot si doma predstavljajo. Iz glavnega mesta je privlačen izlet v starodavno mestece Antigua Guatemala ali kar Antigua.
Tja te popelje popularni vsakodnevni in vsesplošno ter za vse uporaben in ceneni Chicken bus.
Navadiš se, da ljudje nenehno vstopajo s svojimi ponudbami, od prehrane do mazil in tablet, ne manjka niti cerkvenih pridigarjev, ki prav tako pobirajo denar kot oni, ki ti za denar resnično nekaj dajo.
Avtobus te pelje po nekih čudnih ozkih uličicah, tlakovanih s kamni, tako da se vse trese in komajda premika.
Na postajališču, če se onemu prostoru lahko tako reče, je najprej tržnica z ljudskim blagom, potem pa splošna z vso potebno in nepotrebno kramo.
Imajo pa domačo hrano, tako da lahko poizkusiš, kaj jedo domačini.
Vtis je, kot da se je čas ustavil in deluje zgodovina “za nazaj” in “za naprej”, tako da se nikoli nič ne bo spremenilo.
Zgradbe so v veliki večini pritlične,
kockaste, kvadraste,
precej obnovljene,
ali pa nič.
Po urejenosti nekoliko izstopa glavni trg
z občinskim muzejem,
parkom,
obnavljanjem fontane,
cerkvijo,
upravnimi zgradbami
ter s številnimi kavarnicami,
kjer daš za kavo toliko kot za en krožnik tipične jedi na tržnici.
Nekatere cerkve so skoraj v ruševinah,
nekatere pa so bolj kot molitvi
redkih vernikov
skoraj že namenjene turističnim obiskom
in ogledom.
V neposredno bližino so postavili štiri lutke s precej čudno kostumografijo
in ogromno trgovino s spominki,
da se samo čudiš,
kaj vse naredijo, da bi privabili turiste.
Precej drugače kot pri nas.
A vsem ni prodajati lahko
in ne dolgčas.
Vse se da sprejeti z nasmehom,
kot družinsko opravilo,
ali pa risati vedute za majhen denar. kot v Ljubljani amaterski slikarji.
Le javno čiščenje čevljev smo mi že opustili,
varujemo pa tudi skoraj že vse.
Veselje s krmljenjem golobov je med našimi otroki usahnilo.
Zakaj, pa ne vem.
Marijan Zlobec