Založba ZRC za jutri na predpraznični dan napoveduje svojo prvo letošnjo tiskovno konferenco s predstavitvijo novih knjig iz letošnjega programa znanstvenih, raziskovalnih, interdisciplinarnih, komentiranih literarnih in prevedenih del z različnih področij.
Edvard Kocbek, foto Wikipedija
Na seznamu je peta knjiga Zbranega dela Primoža Kozaka, ni pa nove knjige iz Zbranega dela Edvarda Kocbeka.
O samovoljnem posegu dr. Matije Ogrina, glavnega urednika Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, torej celotne zbirke, v Zbrano delo Edvarda Kocbeka s svojim vsiljenim in do Kocbeka zelo napadalnim in krivičnim komentarjem sem tu že pisal.
Dr. Matija Ogrin, foto Wikipedija
Posledica je, kot mi je ob bežnem srečanju v NUK povedal urednik Kocbekovega Zbranega dela Mihael Glavan, da so se Kocbekovi dediči odločili, da bodo za izdajanje Zbranih del zahtevali normalen honorar, kot je običaj (očitno so doslej ceno objav zelo znižali). Glavan je tedaj omenil, da naslednja knjiga, ki bo prinesla prve Kocbekove publicistične tekste iz tridesetih let, ne bo izšla decembra (ko je bila še lani predvidena predstavitev), ampak februarja, torej sedaj. No, iz tega ne bo nič. Še več; Glavan je medtem že pripravil za natis naslednji dve knjigi Kocbekovega Zbranega dela z doslej malo ali nič znano Kocbekovo publicistiko, ki je v času po političnem konfliktu ob izidu novel Strah in pogum leta 1951 izhajala večinoma anonimno v reviji Cirilmetodijskega društva katoliških duhovnikov Nova pot. Zato niti malo ni res, kot trdi uradna biografija, češ da je Kocbek “znova začel objavljati po letu 1961”. V resnici je napisal in objavil za dve knjigi esejev, ki bodo prvič pod njegovim imenom izšli, vsaj upajmo, v Zbranih delih.
Dr. Mihael Glavan na predstavitvi Zbranih del Edvarda Kocbeka 10/2, foto Marijan Zlobec
https://marijanzlobec.wordpress.com/2018/12/10/kocbekovi-dedici-proti-posegom-urednika-dr-ogrina-v-zbrana-dela/
https://marijanzlobec.wordpress.com/2016/12/19/je-edvard-kocbek-za-drzavo-predrag/
https://marijanzlobec.wordpress.com/2018/05/13/klerofasisticni-napad-na-edvarda-kocbeka/
https://marijanzlobec.wordpress.com/2018/05/17/kocbek-je-zrtev-tako-partijskega-kot-domobranskega-zgodovinopisja/
https://marijanzlobec.wordpress.com/2018/06/16/janzekovic-ali-nas-naj-osramote-komunisti-ki-so-sli-v-spanijo-umirat-za-svoj-nazor/
Peta knjiga Zbranega Dela Primoža Kozaka
Predstavili pa bodo peto knjigo Zbranega Dela Primoža Kozaka, ki ga ureja Dušan Voglar. Osrednji poudarek bo na Kozakovi drami Kongres iz leta 1968, ki je imela velik odmev v javnosti.
Med Kozakovimi dramami je Kongres najbolj neposredno odprt za dialog s posameznikom o njegovem bivanju. Zelo dosledno je namenjen t. i. ontološki funkciji gledališča, ki po Kozakovi razlagi predvsem pomeni, da gledališče zmore v človeku ustvarjati notranjo eksistencialno napetost med resnico in neresnico, med bitjo in nebitjo. Dramo je izoblikoval leta 1967 na podlagi svojih neprizanesljivo kritičnih filozofskih in etiških spoznanj o slovenski in evropski sočasni stvarnosti, zlasti še o položaju, vlogi in aktivizmu intelektualcev in sploh mislečih ljudi v njej. S svojim odporniškim dejanjem, z alegorijskim prikazom spopadov in prizadevanj na univerzi je razkril bistvo dogajanj v družbi. V dramo je vgradil svoje še vedno nagovarjajoče ideje o posamezniku, kulturi in družbi, svojo perspektivo. Z dramaturškimi zaostritvami, uvedbo groteske in usmerjanjem k negaciji negiranja vrednot je omogočil, da jo gledalstvo in bralstvo prepozna in o njej razmisli.
Dušan Voglar, foto Marijan Zlobec
https://marijanzlobec.wordpress.com/2017/11/21/kaj-je-pisal-primoz-kozak-med-letoma-1961-in-1967/
Omenimo še nekaj novih zdaj Založbe ZRC
Teologija reformatorja Primoža Trubarja avtorja Gerharda Giesemanna
Monografija obravnava teologijo reformatorja Primoža Trubarja, s čimer zapolnjuje tako rekoč edino večjo vrzel na področju študij dela našega pomembnega protestantskega pisca. Na Trubarja, kakor ga doživljamo danes, v nacionalni perspektivi, in na njegovo vlogo v 16. stoletju pogleda s teološkega vidika. Posebej se posveti vprašanju virov za Trubarjeva teološka dela in vprašanju njihove izvirnosti. Pri tem analizira predvsem Trubarjeve katekizme, slovenske in nemške uvode k prevodom svetopisemskih besedil in cerkveni red. Na podlagi primerjanja različnih protestantskih teoloških besedil ugotovi, da se je Trubar v tako rekoč vseh pogledih zvesto opiral na Martina Luthra, njegove sodelavce, posebej Brenza, Melanchthona in Dietricha, in wittenberško vejo reformacije. Pri razlaganju Pavlovih pisem je Trubar Luthru sledil v interpretiranju opravičenja, postave, milosti, izvirnega greha, človekove narave, kristologije itn. Pomembnost Trubarjeve teologije tako ni v izvirnosti vsebine ali v nagibanju k cvinglijanstvu, kakor so zatrjevali mnogi starejši raziskovalci, temveč v izvirnosti načina posredovanja utrjenih luteranskih dogem slovenskemu ljudstvu.
Slovenska literarna veda od začetkov do druge svetovne vojne avtorja Darka Dolinarja
Monografija Slovenska literarna veda od Trubarja do druge svetovne vojne je življenjsko delo Darka Dolinarja, strokovnjaka za zgodovino in metodologijo literarne vede na Slovenskem. Njegova knjiga prvič pri nas v obliki znanstvene sinteze predstavlja razvoj strokovnega in znanstvenega obravnavanja literature od zametkov v obdobju reformacije prek baročnega in razsvetljenskega polihistorstva ter začetkov nacionalne literarne zgodovine v 19. stoletju do vzpostavitve literarne vede kot temeljne univerzitetne discipline leta 1919 in nadaljnjega razvoja njenih različnih usmeritev, med njimi tudi primerjalne književnosti, vse do začetka druge svetovne vojne. Dolinarjevo delo odpravlja dolgoletno vrzel v slovenski literarni vedi, ki je sicer ne bi in še dolgo ne bo zapolnil nihče drug. Slovenski literarni znanstveniki, raziskovalci, učitelji in študenti književnosti v dobi nemara najhujše krize humanistike za bolj premišljen in prodoren odziv nanjo potrebujejo trdne opore v historični vednosti o zasnovah, pomenu in razvojnih premikih ter predhodnih krizah svoje discipline. Dolinarjeve knjiga tako zaledje vsekakor zagotavlja.
Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov avtorja Mateja Šeklija
Tipologija lingvogenez slovanskih jezikov obravnava nastanek slovanskih geolektov hierarhične stopnje jezika iz njihovega skupnega jezikovnega prednika, praslovanščine (do ok. 800 n. š.) preko staroslovanskih geolektov (ok. 800–1000 n. š.). Pri modeliranju lingvogenez so za vsak slovanski jezik upoštevani njegovo staroslovansko izhodišče (enotno ali neenotno) in težnja v njegovem jezikovnem spreminjanju (divergentno ali konvergentno), določene so njegove definicijske lastnosti, ki so intepretirane kot inovacije oz. arhaizmi znotraj areala. V uvodnem poglavju je predstavljeno genetsko/genealoško jezikoslovje (tj. primerjalno jezikoslovje in narečjeslovje). V osrednjih treh poglavjih je obravnavano postopno oblikovanje slovanskih jezikov znotraj treh osnovnih slovanskih makroarealov (južna, vzhodna in zahodna slovanščina), v dodatnem poglavju pa še delitev slovenskih in osrednjejužnoslovanskih, predvsem kajkavskih narečij, pri čemer je posebna pozornost namenjena slovensko-osrednjejužnoslovanski zemljepisni jezikovni meji. Delo je hkrati tudi prispevek k splošni teoriji in metodologiji genealoškega jezikoslovja, ki ju je mogoče aplicirati tudi na drugo jezikovno gradivo.
Leksikalna sinonimija v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika avtorice Jerice Snoj in sodelavci: Martin Ahlin, Branka Lazar, Nina Ledinek, Andrej Perdih, Zvonka Praznik
Monografija Leksikalna sinonimija v Sinonimnem slovarju slovenskega jezika prinaša leksikografski pogled na razmerje med leksikalno sinonimijo, kot živi v variantnih ubeseditvah individualnih vsebin, in pomenskim jezikovnim opisom, kot ga omogoča prikaz sinonimov v slovarskem priročniku. Delo temelji na slovaropisnih izkušnjah, kot jih je omogočila izdelava Sinonimnega slovarja slovenskega jezika (2016), vsebinsko pa teži k prikazu splošnih slovaropisnih dejstev, udeleženih pri izdelavi sinonimnega slovarja kot tipa slovarskega priročnika.
Praktični namen monografije je, da prinaša prikaz ozadja, na katerem so se sprejemale slovaropisne odločitve v zvezi s SSSJ, kar naj bi omogočalo, da se v prihodnje ta slovarski priročnik ustrezno dopolnjuje. S tem, ko monografija ob primeru SSSJ neposredno prikazuje povezavo med leksikološkim védenjem o leksikalni sinonimiji in praktičnimi postopki v slovaropisju, govori tudi splošno o razmerju med jezikovno resničnostjo, ugotovljivo v besedilnih uresničitvah, in zmožnostih slovaropisja, ki ima nalogo to resničnost uporabno uprizarjati v slovarskih priročnikih. S tem monografija izpolnjuje vlogo splošnega leksikološkoleksikografskega priročnika in se v slovenističnem slovaropisju pridružuje prizadevanjem, da se praktično slovaropisno delo povezuje s pomenoslovno utemeljenim razmišljanjem, ki naj dani slovarski priročnik ustrezno umesti v širši (tj. ne zgolj uporabnostno omejeni) okvir razmišljanja in védenja o jeziku.
Ptujski dominikanski samostan avtorjev Branka Vnuka in Marjete Ciglenečki
Dr. Branko Vnuk, kustos Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož, in dr. Marjeta Ciglenečki, upokojena profesorica Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske Fakultete Univerze v Mariboru, sicer pa neutrudna skrbnica in promotorka ptujske kulturne dediščine, sta se v knjižici posvetila enemu osrednjih spomenikov ne le na Ptuju, temveč tudi v Sloveniji. Od ustanovitve leta 1230 je bil dominikanski samostan 555 let duhovno in kulturno središče, z arhitekturo, poslikavami in drugimi umetninami, ki so zanj nastale v srednjem veku in baroku, pa ostaja v fokusu umetnostnozgodovinskih raziskav in turistične promocije tudidanes. Tako imenovani projekt prenove je mesto in spomeniško varstvo predstavil v podobi, zaradi katere je zavzetost avtorjev, da pozornost obiskovalcev od neustreznih posegov preusmerita k izjemni zgodovini in umetnostnim kvalitetam dominikanskega samostana, nadvse hvalevredna.
Potujoči glasbeniki. Glasbene migracije v 17. in 18. stoletju povezane s prostorom današnje Republike Slovenije avtorice Katarina Trček Marušič
Katalog raznovrstnih glasbenikov (skladateljev, izvajalcev, prirediteljev, izdelovalcev glasbil itd.), ki so prihajali ali odhajali iz prostora današnje Republike Slovenije med 1585 in 1815, je prvotno nastal kot del večje podatkovne zbirke v okviru evropskega HERA MusMig projekta. Pričujoče delo je izbor gradiva, pomembnega za zgodovino glasbe na Slovenskem. Osnovni podatki o življenju, poteh in delih obravnavanih
glasbenikov, ki jih spremlja študija Katarine Trček Marušič, so bili revidirani in so tako na voljo za nadaljnjo uporabo in raziskave.
Začetek in konec raziskovanj grobišča pri Župni cerkvi v Kranju (1953 in 2011−2013) The beginnning and end of exploration at the Župna cerkev cemetery in Kranj (1953 and 2011−2013) urednika Andreja Pleterskega in sodelavci: Benjamin Štular, Mateja Belak, Helena Bešter
Tretja knjiga o grobišču Župna cerkev v Kranju zaokroža korpus podatkov o predmetih, grobovih in grobišču kot celoti. V šestdesetih letih terenskih raziskav (1953−2013) so uporabili vse dokumentacijske tehnike, ki so prevladovale v posameznih obdobjih, kar je idealen preizkus njihovih primerjalnih prednosti in slabosti. Je pa bila zato pot od izkopavanj do kritične objave izjemno zapletena in jo je bilo mogoče opraviti samo v zelo kompleksnem digitalnem okolju s pomočjo številnih unikatnih informacijskih rešitev.
Hkratna objava v analogni in digitalni obliki omogoča izkoriščanje prednosti obeh medijev. Trodelno sestavo knjige uvaja pregled terenske dokumentacije in njene strukture ter razrešuje probleme, ki se pri tem pojavljajo. Najobsežnejši je osrednji del, ki na poenoten način predstavlja arheološke ostanke.
Tretji del je kartografski in prikazuje prostorsko razporeditev posameznih grobov.
Grobišče, kjer so neprekinjeno pokopavali več kot 1000 let (8.−18. st.) pripada srednjeveškemu mestu in je največje objavljeno srednjeveško grobišče v Evropi. Sedaj so vse te informacije na voljo za nadaljnje tipološke, kronološke, populacijske in druge študije. Omejitev je samo domišljija.
Marijan Zlobec