V ljubljanski Mestni galeriji so pravkar odprli pregledno ali retrospektivno razstavo stripov z naslovom Pod rdečo zvezdi Iztoka Sitarja. Kustos razstave in avtor teksta v katalogu je dr. Sarival Sosič.
Umetnik in kustos nocoj v Mestni galeriji, foto osebni arhiv
V resničnosti nikjer ni mirovanja. Umetniško delo se pomika bodisi proti prikazovanju resničnosti ali pa se skuša odmikati stran in izoblikovati svojo vzporedno resničnost, in strip je tako kot vsakovrstna likovna dela umeščen v ta osnovna razmerja prikazovanja kakršne koli stvarnosti.
Tako se v stripu slika osamosvaja in se zaganja naprej od sličice do sličice, beseda se osamosvaja in se zaganja dalje iz stavka v stavek, včasih prekipeva in preglasi vizualnost, spet drugič prav vizualnost zasenčuje besedo. Stripovska stran, vsak njen kader, gradi življenje, saj iz delčkov ali posameznih sličic stripa postopno nastaja celota in s tem tudi posebno stripovsko življenje.
Iztok Sitar, foto Wikipedija
Pri ustvarjalcu stripov, predstavljenem na tej razstavi in v monografiji, je to življenje polno prepoznavnih podob, dinamičnih vibracij risb in kritične refleksije. Iztok Sitar (1962) s psevdonimom Ninel (gre za anagram, ki ga je mogoče prebrati tudi nazaj) spada med najpomembnejše stripovske ustvarjalce pri nas. Njegov opus je obsežen, večino serij ali ciklov je objavil v različnih knjižnih izdajah. Objavljal je v številnih revijah in časopisih doma in v tujini.
Na retrospektivni razstavi v Mestni galeriji Ljubljana je predstavljen njegov obsežni stripovski opus, kar pomeni do zdaj najtemeljitejši pregled petintridesetletnega ustvarjanja s premišljenim izborom osmih albumov, torej prav tistih stripovskih albumov, v katerih je ustvarjalec dosegel osebno likovno in besedno izpovedno zrelost, tisto dodelanost, h kateri že od začetka delovanja vztrajno, temeljito in potrpežljivo stremi.
Razstavljeni stripovski albumi so: Sperma in kri (1990), Ženska, ki se ljubi z mačkom (1998), Črni možje, bele kosti(1999), 4000 (2001), Zgodba o Bogu (2004), Glave (2006), Dnevnik Ane Tank (2008) in Čudaki ljubijo drugače (2014).
Sitar pa ni znan le kot ustvarjalec stripov, je tudi ilustrator in karikaturist, predvsem pa je pronicljiv kritični zapisovalec stripovskega ustvarjanja in dogajanja v našem kulturnem prostoru. Sitarjev likovni jezik je avtorsko prepoznaven ter izhaja iz natančne risbe in sproščene slikarske poteze. Z raznovrstnim lazurnim koloriranjem dosega ekspresiven ritem, ta pa je stopnjevan tudi s poudarjanjem kontur in določenih barvnih ploskev. (Iz tiskovnega sporočila).
Razstava bo na ogled do 24. marca.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Iztok_Sitar
Marijan Zlobec