Matjaž Drevenšek, foto Matej Vidmar
Spoštovani, s slabo vestjo, ker tega nisem storil že prej, se na slovensko javnost obračam s svojim razmišljanjem glede sramotnega medijskega linča ministra za kulturo Republike Slovenije, Dejana Prešička, kateremu smo te dni priča.
Dejan Prešiček, s katerim več kot korektno sodelujem na različnih nivojih umetniškega in pedagoškega delovanja ter prijateljujem že več kot četrt stoletja, je posebne vrste človek – je človek z vizijo, delaven in neizprosen, tako do sebe kot do svojih sodelavcev. Cilj, katerega zasleduje, odkar ga poznam je, da bi v slovenski družbi talent, znanje in kultura pridobili na veljavi ter da mediokriteta in anonimnost ne bi povozili naštetih vrednot, ki v naši družbi vse prehitro izginjajo. Velja poudariti, da je prijeten, odličen in izobražen sogovornik (tudi v štirih tujih jezikih), sposoben hitro dojeti bistvo problema in ga učinkovito rešiti, (kar je seveda trn v peti marsikateremu sodelavcu) ter da je cenjen med kolegi – vrhunskimi glasbeniki in pedagogi – tako doma kot tudi v tujini.
Kot pionirja saksofonizma na Slovenskem sva skupaj postavljala piramido tega (pri nas) mladega inštrumenta – učne načrte v glasbenem šolstvu ter umetniške standarde na vseh nivojih, organizirala Svetovni kongres saksofonistov v Ljubljani leta 2006, na nižji, srednji in akademski stopnji poučujeva rodove mladih glasbenikov ter že sedemnajst let sodelujeva pri realizaciji Mednarodnih srečanj in Mednarodnih tekmovanj saksofonistov SAXGO v Novi Gorici. Velikokrat sva na različnih odrih skupno delila strast do glasbe, umetnosti, življenja…
Nenazadnje je bil do lanske jeseni Dejan Prešiček tudi dolgoletni predsednik Glasbenega društva Saksofonija, ki je v času njegovega predsedovanja utrdilo svoj sloves krovnega stanovskega društva. Kot direktor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v več mandatih pa je le tega popeljal med vodilne primerljive institucije v mednarodnem prostoru.
Na koncu nas vse opominjam na dve obči resnici, prvo – da smo vsi krvavi pod kožo, in drugo – da kdor dela, tudi greši.
Lep pozdrav,
Matjaž Drevenšek
Rozmanova ulica 8
1000 Ljubljana
Minister Dejan Prešiček prejema javno podporo zlasti v glasbenih krogih, kjer ga najbolje poznajo
V nadaljevanju sledijo ostala mnenja s podpisi ali pa samo podpisi podpore, ki jih izražajo Andrej Omejc, Oskar Laznik, Tia Ivajnšič, Simon Širec, Matjaž Škoberne, Ajda Antolovič, Jan Gričar, Matija Marion, Kristina Seražin, Štefan Starc, Nena Leban, Luka Golob, Žanina Mirčevska, Eduard Miler, Neža Zupanc, Nenad Firšt, Andrej Šmon, Uroš Mijošek, Marko Vatovec, Dušan Bavdek, Milko Lazar, Metka Podpečan, Luka Juhart, Astrid Ana Kljun, Kristina Oberžan, Boštjan Simon, Snježana Drevenšek in Vida Vatovec:
V zadnjem času je bilo napisanih in izgovorjenih mnogo obsodb na račun kulturnega
ministra RS, gospoda Dejana Prešička. Obsodbe so temeljile tudi na dejstvu, češ, da je z ministrom nemogoče sodelovati.Te so v javnost večinoma prišle s strani neimenovanih virov. Sam ne želim ostati neimenovan. Sem Andrej Omejc, 20 letni študent 2. letnika Medicinske fakultete v Ljubljani in prvega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani. Pišem kot predstavnik sedanjih in nekdanjih dijakov in študentov prof. Dejana Prešička, ki jih je oziroma jih še poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana in Akademiji za glasbo v Ljubljani.
S profesorjem Prešičkom imam čast sodelovati že šesto leto. Meni in mnogim drugim študentom je v teh letih predal neizmerno mero glasbenega znanja, zmožnost sodelovanja znotraj skupin in zgled kolektivnega dela za skupno doseganje želenega cilja. Te prvine so vsekakor nujne za uspešno glasbeno kariero, ki je profesorju Prešičku uspela v Sloveniji in v tujini. Vse to prof. Prešičku brez sposobnosti kolektivnega dela in medsebojnega spoštovanja nikakor ne bi moglo uspeti. V času študija pri profesorju Prešičku sem bil vedno deležen profesorjeve podpore, spoštovanja in skrbnosti za moj glasbeni razvoj. Profesor je bil vedno zelo razumevajoč do mojega vzporednega študija na Gimnaziji Poljane oziroma na Medicinski fakulteti, zaradi česar zagotovo nisem bil na urah vedno najbolje pripravljen. Kljub temu pa je od mene zahteval maksimalno predanost študiju, pripravo na tekmovanja in brezhibno disciplino glede vadenja. Bil je zahteven in razumevajoč- to so odlike, ki krasijo le najboljše profesorje. Ob tem bi opozoril tudi na dejstvo, da sem v lanskem letu, ko se zaradi pravil, ki onemogočajo vzporedni vpis v prvi letnik dveh fakultet, nisem mogel vpisati na Akademijo za glasbo, celo leto od profesorja Prešička prejemal brezplačen pouk, uro in pol tedensko, kljub temu, da na akademijo nisem bil vpisan. Brez tovrstne podpore bi bilo nadaljevanje študija saksofona skorajda nemogoče.
Profesorju sem resnično hvaležen, da sem lahko študij pri njem nadaljeval tudi po nastopu funkcije ministra za kulturo in natrpanem urniku. Zaradi vsega naštetega nas vse izgovorjene obtožbe osebno prizadenejo, hkrati pa nas straši tudi dejstvo, kako lahko mnenja posameznikov, ki so povrh vsega lahko tudi neimenovani, njihove besede pa povsem nepreverjene, usmerjajo mnenje javnosti.
Mojemu mnenju se pridružujejo:
Oskar Laznik, Tia Ivajnšič, Simon Širec, Matjaž Škoberne, Ajda Antolovič, Jan Gričar, Matija Marion, Kristina Seražin, Štefan Starc, Nena Leban in Luka Golob
Andrej Omejc
Naše inštitucije potrebujejo prav take osebnosti, kot je minister Prešiček … Človek, ki ne prelaga stvari pod preprogo, je preudaren, odziven, odgovoren, dejaven, odprt in direkten, perfekcionist in seveda strog, ker ima vizijo in ima visoke standarde … V družbi, kjer mrgoli od mediokritetov in mlačnežev, je taka oseba konflikt sama po sebi … Seveda, kot osebnost ni brez napak … Njegova slaba stran je verjetno njegov temperament … Voditi ljudi in jih imeti na svoji strani in hkrati imeti vizijo kako izboljšati inštitucije, je kratkomalo mojstrovina, ki jo redko kdo obvlada.
Izr. prof. Žanina Mirčevska
Kraška ulica 16 a
Ljubljana
Spoštovani kolega Drevenšek,
glede sramotnega medijskega linča na ministra za kulturo gospoda Dejana Prešička,
podpiram vaš protest in vas prosim da me podpišete v vaši peticiji. Upam samo, da trenutni minister nadaljuje svoje dobro opravljeno delo in če bo potebno še odločneje in še glasneje pove delujočim na ministrstvu za kulturo, koliko škode so naredili slovenskim umetnikom v zadnjih letih, in da svoje delo opravljajo slabo. V naših inštitucijah je zaposlenih preveč nesposobnih ljudi, ki so pripravljeni storiti vse, samo da bi ostali doživljenjsko na svojih delovnih mestih, in tukaj leži srž problema…
Lep pozdrav
Eduard Miler
Spoštovani g. Drevenšek!
Zgodbe sicer ne poznam osebno, vendar pa se zagotovo podpišem pod to, da je g. Prešiček zelo sposoben človek, ki je že naredil in lahko še naredi veliko dobrih stvari za glasbo in kulturo nasploh.
Lepo vas pozdravljam,
Neža Zupanc
Nenad Firšt, skladatelj,
Kocbekova 5, Celje
Spoštovani Matjaž.
Tudi jaz spremljam medijsko gonjo ali linč na zdajšnjega kulturnega ministra g. Dejana Prešička. Premalo ga poznam, da bi z zagotovostjo lahko govoril na pamet o njem in njegovih vrlinah. Vidim, da je zelo delaven, načelen in široko razgledan. Če si ravnatelj, minister, skratka “šef” določeni skupini ljudi, pač vsem nisi enako ljub.
Jaz sem zaposlen že 38-to leto v glasbenem šolstvu, pa razen v prvem letu svoje zaposlitve z nadrejenimi nisem imel nikoli problemov. Vem, da je z umetniškimi dušami delo še težje. Vsi smo ljudje in kdaj povzdignemo glas. V vsaki službi kdo dela več, boljše, nekdo pa mogoče manj in se počuti varno, dokler ga kdo ne podreza. In potem smo tam…. Ne predstavljam si, da bi si zaradi morebitnega šikaniranja človek lahko sodil sam. Nikoli in nikdar noben še tako “zloben” šef tega ni vreden.
Z vsem spoštovanjem do pokojnega verjamem, da je vzok za žalostno dejanje (samomor) izven ministrstva za kulturo. Zopet poslušam o devetkrat pripeljanih inštrumentih s službenim avtomobilom na KGBL. Pa da jih je za hčerko peljal. Pa ljudje božji, saj ni bilo peljano orožje. Upam, da mi kdo ne bo očital korupcije, ker je načelno ne podpiram. Ob vseh milijardah, ki so poniknile v teh naših 28-tih letih samostojnosti, v teh prevozih GLASBENIH inštrumentov s službenim avtomobilom absolutno ne vidim niti najmanjšega vzroka, da spoštovani gospod minister odstopi. Če je to trenutno največji slovenski problem?
Lep klarinetistični in saksofonski pozdrav
Andrej Šmon, GŠ Slovenska Bistrica
Uroš Miljošek
Dejana Prešička poznam kot visoko profesionalnega, inteligentnega in izjemno delovnega človeka, ki je tako pri svojem umetniškem, kot tudi vodstvenem delu, vedno stremel k odličnosti, doseganju najvišjih mednarodnih standardov ter promociji slovenske ustvarjalnosti v nacionalnem in mednarodnem prostoru. Prepričan sem, da ima enake cilje in vizijo tudi na mestu ministra za kulturo. Zaradi njegovega izjemnega doprinosa slovenski kulturi verjamem, da kljub katerim storjenim napakam le-te ne morejo in ne smejo prevladati nad vsemi njegovimi pozitivnimi hotenji in dosežki. Menim, da je medijski linč spodbujen tudi z namenom, da minister Prešiček odide in da se mu tako prepreči uveljaviti spremembe, ki so na Ministrstvu za kulturo nujno potrebne. Dejana Prešička podpiram in si želim, da s svojim delom kot minister nadaljuje.
Dušan Bavdek, Krožna ulica 16, 4000 Kranj
Zgrožen nad (ne)kulturo dialoga v naši državi izrekam ministru vso podporo.
Marko Vatovec, Slomškova ulica 17, 1000 LJUBLJANA
Nad nizkotnem in “pouličnem” medijskem poročanjem RTV Slovenija o g. Prešičku sem popolnoma zgrožen.
Uredniki so mu ob bok postavili le njegove sovražnike brez kakršnihkoli referenc, ki so zaradi izključno osebnih interesov in lastne nesposobnosti v konfliktu z g. Prešičkom. Popolnoma jasno je, da se je na MK zgodil upor, saj je g. Prešiček po dolgih letih kot minister nemudoma lotil urejanja akutnih težav, ki so se zaradi lahkotnega in neprofesionalnega službovanja tamkajšnjih javnih uslužbencev nabrale do skrajnih meja, in zaradi katerih slovenska umetniška ustvarjalnost trpi in stagnira že dolga leta.
Prav zanimivo je dejstvo, da se leta 2017, kljub domnevnim 74 prijavam mobinga, nihče od teh skritih posameznikov ni oglasil!
Obtožba, da je so-kriv za samomor ubogega uslužbenca ni vredna komentarja. Kot popolnoma nov in neizkušen politik je storil napako pri nekaj prevozih, katere se sam zelo zaveda in za katero se je javno nemudoma opravičil. Vem, da dela in gara zagnano in da ima kot oče – samohranilec dveh otrok nemalokrat težave pri organizaciji poslovnih in družinskih zadev.
Prepričan sem, da te napake ne bo nikoli več ponovil. In če je ta napaka razlog za odstop, drvimo po zelo nevarni poti v prepad. Močno upam, da se bo g. Šarec odločil po pameti.
Javnim uslužbencem na MK pa svetujem, da se končno lotijo svojega dela pošteno, profesionalno in vestno. To od njih zahtevamo vsi dejavni umetniški ustvarjalci v Sloveniji! Če pa tega niso sposobni, pa naj zamenjajo poklic. Tudi mi samozaposleni umetniki moramo iz meseca v mesec spreminjati najrazličnejše smeri našega delovanja in nimamo časa za lahkotno pohajkovanje.
Enkrat za vselej je temu treba narediti konec. In vsaka velika sprememba žal zahteva tudi žrtve, ki pa nikakor ne smejo biti tisti, ki so se dolgo pričakovanih in nujno potrebnih sprememb lotili!
Nisem prepričan da se večina državljanov zaveda, kako pomemben je primer ministra Prešička. Če pade minister Prešiček, bo padla tudi pot nujnih sprememb na bolje v naši družbi.
Milko Lazar – skladatelj
Matjaž, pozdravljen!
Ta teden sem na dopustu v tujini, zato “medijski linč” našega kolega Dejana zgrožena spremljam le od daleč. Ne morem verjeti, kaj vse lahko človeku, ki je na položaju le slabe 4 mesece, očitajo, kadar je zadaj dobro načrtovan politični scenarij. Zato sem ti hvaležna, da si se odzval in napisal pismo, pod katerega se v znak podpore Dejanu podpišem tudi jaz. Zelo mi je žal, da bomo zaradi političnih intrig izgubili človeka, ki je zelo strokoven, delaven, načelen in sposoben.
Tega v demokratični državi ne bi smeli dopustiti.
Hvala še enkrat in vse dobro ti želim,
Metka Podpečan
Ob spremljanju medijskega linča aktualnega ministra za kulturo g. Dejana Prešička bom še sam dodal svoje. Sicer ne morem vedeti, kakšna bo ali bi bila njegova zapuščina po odsluženem polnem mandatu, a glede na prikazano minulo delo zelo močno dvomim, da bomo dobili boljšega ministra oz. ministrico kot je trenutni. Poglejte si zadnjih nekaj šefov na Ministrstvu za kulturo, naredili so več zmede kot reda! Ko dregneš v osje gezdo, te ose začnejo preganjati. Vse obtožbe je seveda treba preveriti, a se mi zdijo tako enostransko predstavljene, da ne verjamem vanje.
Luka Juhart
Spoštovani gospod profesor Drevenšek,
pišem samo zato, ker sem znova razočarana nad slovenskimi mediji, ki so popolnoma brez posluha za resnico. Nikakor se ne zavedajo, da lahko s takimi, za slovensko kulturo sramotnimi dejanji, razdrejo družine in uničijo človeka samega. Ali pa se tega zavedajo in je vse skupaj zato samo še slabše.
Profesorja Prešička osebno ne poznam, zelo dobro pa poznam njegove učence, ki so vsi po vrsti, tudi po njegovi “krivdi”, ne samo odlični saksofonisti, temveč tudi ljudje, na katere se lahko zaneseš.
Ko sem izvedela, da bo profesor Prešiček minister, sem bila iskreno vesela. Končno nekdo, ki bo naredil red na ministrstvu. Končno nekdo, ki je umetnik in umetnost spoštuje. Zato tudi mene osebno prizadene medijski linč takega človeka.
Z lepimi pozdravi in spoštovanjem,
Astrid Ana Kljun
(harfistka & operna pevka, Akademija za glasbo Ljubljana)
Tudi sama sem zgrožena nad tem, kar se dogaja z g. Prešičkom. Pred leti, ko sem učila na Konservatoriju je on ravno postal direktor in spomnim se konferenc ter sestankov, ko so ga nekateri hoteli že takrat izpodbiti iz tega položaja in niti sama ne vem zakaj…V mojem spominu je ostal natančno tak, kot ga g. Matjaž Drevenšek opisuje, delaven, zavzemal se je, da spremeni stvari na bolje in res, to ni nekaterim pasalo. Poznam nekaj ljudi, ki so proti njemu oz. jim ni bilo prijetno delati pod njegovim vodstvom, vendar so si popolnoma sami krivi za to. Jaz osebno zelo spoštujem ljudi, ki si upajo spremeniti stvari na bolje in razmišljajo ‘out of the box’ ter so kreativni in delavni, kot je g. Dejan Prešiček, ker samo tako se stvari premaknejo. In ja, takšni procesi so lahko tudi boleči in neprijetni za tiste, ki si ne želijo nobenih sprememb oz. se nočejo premakniti iz udobnih stolčkov ter hodijo v službo samo po plačo in namesto, da bi sami sebe bolje cenili ter svojo življensko energijo vlagali v kreativnost in produktivnost, jo raje vlagajo v negativnost in neproduktivnost ter se postavljajo v vlogo žrtve ter krivijo za njihovo ‘nesrečo’ vse, ki niso takšni kot oni!!!
Kristina Oberžan
Spoštovani g. Drevenšek,
Minister Prešiček je napako prevažanja saksofona priznal in upam, da zaradi te banalnosti ne bo ob stolček. Je zelo kompetenten, delaven in povezovalen človek.
To, da se smrt nekoga uporablja za politično kupčkanje, pa je sramotno.
Boštjan Simon
Snježana Drevenšek
Vida Vatovec
3 odzivi na “Pisma podpore ministru Dejanu Prešičku”
Spostovani!
Tudi sam globoko podpiram gospoda ministra, ki ga spoštujem in sem prepričan, da je pravi človek na pravem mestu.
Verjamem pa, da želi na ministrstvu narediti red. Da pa letijo polena pod noge, je pa to v naši ljubi državi nekaj normalnega.
Prepričan pa sem, da bo tudi to prebrodil in bo še dolgo vodil resor. Premier pa naj se raje ukvarja z izgubljenimi miljardami, ki jih imajo tajkuni na Kajmanskih otokih, kot pa z nekajkratnim prevozom inštrumenta na glasbeno šolo.
Popolnoma mogoče je, da je kar nekaj pisem podpore etično in politično spornemu ministru za kulturo Dejanu Prešičku napisanih iz iskrene, a naivne želje in pričakovanja po čim prejšnjem izboljšanju razmer na področju državne kulture, ki je v zadnjem srednjeročnem obdobju izgubila kar zajetno četrtino državnih proračunskih sredstev.
Toda podpisniki nekritičnih in le delno utemeljenih izjav parcialne podpore nikakor ne bi smeli neodgovorno in ignorantsko mimo številnih javnih avtoriziranih oz. personaliziranih izjav posameznih konkretnih in prepoznavnih žrtev in prič njegovega nedostojnega, nekulturnega, prezirljivega, žaljivega, etično zavrženega in tudi pravno nedopustnega ter kaznivega sistematičnega in zlonamernega trpinčenja (“mobinga”) nekaterih izbranih podrejenih javnih uslužbencev tako zdaj na ministrstvu kot tudi že prej na konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Kakor ti morda naivni podporniki tudi nikakor ne bi smeli mimo zadnjega javnega poziva premieru vlade RS Marjanu Šarcu s strani kvalificiranega, pooblaščenega in pristojnega sindikata javnih uslužbencev na kulturnem ministrstvu.
Nenehoma politično in medijsko deklarirana ničelna toleranca pristojnih funkcionarjev in državnih organov do različnih oblik nezakonitega nasilja s strani predstojnikov, ravnateljev, ministrov … nad posredno ali neposredno podrejenimi državnimi uslužbenci ali celo uporabniki oz. koristniki javnih storitev bi morala biti zlasti na področju politike, znanosti, kulture ter vzgoje in izobraževanja dosledno deklarirana, izvajana in tudi kazenskopravno sankcionirana.
Brez izjem in v skladu z načelom enakosti vseh državljanov RS pred veljavno ustavo in zakonodajo v RS!!
Nobena in nikogaršnja domnevna politična zvestoba, strokovna odličnost, umetniška prodornost ali celo v okolju priznana deloholičnost posameznika ne more nadomestiti in odtehtati zahtevane in upravičeno pričakovane temeljne človeške spoštljivosti do sodelavcev in poslovnih partnerjev, izvajanja visokih standardov etike in kulture v medsebojnih odnosih med zaposlenimi ter absolutnega in doslednega spoštovanja veljavne ustave RS, zakonodaje in internih pravnih aktov ter ne nazadnje tudi doslednega spoštovanja in uresničevanja univerzalnih temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
V skladu z veljavno ustavo RS in zakonodajo ter z javno deklariranimi izjavami ničelne stopnje do vsakršnega nasilja nad drugimi in drugačnimi je s strani prvaka stranke SD in predsednika DZ RS mag. Dejana Židana skrajno neprimerno, prezirljivo in žaljivo ter predvsem nepošteno do vseh državljanov, davkoplačevalcev in volivcev v RS, ko skuša pristran(kar)sko in parcialno “braniti” ministra iz svoje stranke z drastično in nepošteno redukcijo javno izpričanih domnevno kazenskopravno, civilizacijsko in etično spornih ravnanj aktualnega ministra za kulturo v vladi RS na nekaj “obskurnih” nelegalnih prevozov inštrumentov s službenim vozilom ministrstva oz. vlade RS.
Kdor nas skuša ob žalostni “aferi Prešiček” lahkomiselno “imeti za norce” in politično skrajno nepošteno ter neodgovorno “vleči za nos”, bo nazadnje sam žrtev “bumeranga” svoje lastne politične nezrelosti, neodgovornosti in nepoštenosti!
To, kar se je dogajalo v oddaji Tarča zoper ministra Prešička, je najhujša in sramotna oblika poniževanja in strašen novodoben pranger. Res sramota za nacionalno RTV. Pričakovati bi bilo javno opravičilo.