Leta 2016 je pri Cankarjevi založbi izšla odmevna knjiga Slovenija in pika 1 Marka Balažica, Boštjana Furlana in Ožbeja Peterleta ter takoj naletela na lep sprejem. Predstavljali so jo kot knjigo, ki je od prve do zadnje strani napeto branje in bralcu odstira številne neznane podrobnosti v zvezi z dogodki iz časa osamosvajanja Slovenije.
Slovenija in pika 1 je predstavljala poglede nosilcev slovenske osamosvojitve kot tudi uglednih osebnosti iz tujine, ki so bili tedaj povezani z nami. Osvetlila je zapletene in pogosto težke odnose med nosilci slovenske osamosvojitve, ki slovensko stvarnost obremenjujejo še danes,
Pomagala je razumeti, zakaj 25-letni razvoj samostojne Slovenije ni potekal v skladu s pričakovanji državljanov, ki so na plebiscitu 23. decembra 1990 z veliko večino sprejeli odločitev, da Slovenija postane samostojna in neodvisna država Republika Slovenija.
Prva knjiga je objavila 24 intervjujev z naslednjimi govorci: France Bučar, Gregor Golobič, Spomenka Hribar, Milan Kučan, Ivan Oman, Borut Pahor, Lojze Peterle, Ernest Petrič, Jeffrey Sachs, Anton Stres, Franc Zagožen, Francis Fukuyama, Igor Bavčar, Andrej Capuder, Jamie Jaramillo-Vallejo, Jelko Kacin, Marko Kremžar, David Lipton, Jože Mencinger, Boris Pleskovič, Dušan Plut, Marjan Podobnik, Dimitrij Rupel in Ciril Ribičič.
Cankarjeva založba tokrat napoveduje izid nadaljevanja, to je knjige Slovenja in pika 2. Druga knjiga vsebujejo vrsto detajlov, ki bralcu prav tako kot prva knjiga pomagajo razumeti nevarne okoliščine, v katerih so bile sprejete ključne odločitve v zvezi z osamosvojitvijo Slovenije. Zbornik prinaša nove vpoglede v zapletene procese osamosvajanja slovenskega naroda; kaže, kako različni so lahko pogledi ljudi na zgodovinske dogodke, ki so jih doživljali skupaj, in ponuja izhodišča za razmislek o petindvajsetletnem obdobju Republike Slovenije – o njenih pomembnih dosežkih pa tudi zamujenih priložnostih, odklonih in stranpoteh …
Drugi del zajema intervjuje s Francetom Arharjem, Ivom Bizjakom, Mihaelom Brejcem, Erhardom Busekom, Pavlom Gantarjem, Vitomirjem Grosom, Ivom Hvalico, Andrejem Magajno, Borisom A. Novakom, Miranom Potrčem, Hansom Petrom Repnikom, Francem Rodetom, Karlom Smollejem in Gregorjem Tomcem.
V pogovoru s publicistom in urednikom Sobotne priloge Alijem Žerdinom bodo svoje spomine na čas nastajanja naše države osvetlili nekdanji predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar. prvi guverner Banke Slovenije dr. France Arhar in tedanji vodja Varnostno informativne službe dr. Mihael Brejc.
Dogodek bo v sredo, 23. januarja, ob 11. uri v Knjigarni Konzorcij.
Marijan Zlobec
En odgovor na “Slovenija in pika 2”
Hvala za opozorilo. Knjgo bom skušal dobiti in jo prečitati.
Kljub temu pa moram že vnaprej izraziti svoje stališče do osamosvojitve.
V Sloveniji se bije boj za nacionalno Slovenijo in za partijsko prevlado.
Cilj nacionalnim Slovencem je narediti in ohraniti državo Slovencev, kar je gelede na to, koliko nas je, logično in pravilno, medtem, ko gre partiji pred vsem in izključno za ohranjanje vladajočih pozicij. Ta boj se je začel med 2. svetovno vojno, ko so komunisti prevzeli vodstvo NOB in so se v prvi vrsti borili za zmago revolucije in za to, da zasedejo oblast. Boj za nacionalno osvoboditev je bil drugotnega pomena. Vse do danes se razmere niso spremenile. Če se ne bodo, Slovenije kmalu ne bo več. Vsaj ne države Slovencev.
Že danes se mnogi med njimi čutijo tujce v lastni domovini, v svoji državi in se izseljujejo.
Izseljevanje se ne zaustavlja, se pospešuje.
Resno pa se je potrebno vprašati, ali je Slovenija kot država Slovencev sploh še smiselna?