Letos so se odločili za še večji pomp kot doslej. Tokrat kar Društvo slovenskih pisateljev (kot posrednik vabil Prešernovega sklada) vabi na četrtkovo tiskovno konferenco, ko bodo v dvorani Kinadvor predstavili letošnje Prešernove nagrajence in nagrajence Prešernovega sklada in sam program proslave 7. februarja.
Vinko Möderndorfer, foto Marijan Zlobec
Prešernov sklad, očitno pa tudi Ministrstvo za kulturo, pri katerem je sicer registriranih nad 2200 slovenskih medijev, nimajo naslovov, na katere lahko vabila sploh pošiljajo. Torej:
Prešernov sklad bo skupaj z Ministrstvom v četrtek obelodanil Prešernove nagrajence za leto 2019. Uvodni pozdrav bo imel sam minister Dejan Prešiček, glavno besedo in predstavitev nagrajencev pa predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer, skupaj s člani Upravnega odbora Prešernovega sklada. Ti odločajo o vsakem nagrajencu posebej na tajnem glasovanju in s potrebno dvotretjinsko večino in če je potrebno na izpadanje kandidatov z manjšim številom glasov. Naj še enkrat ponovim, da Prešernove nagrade ni lahko dobiti.
Naj tu omenim primer Svetlane Makarovič, ki je sicer Prešernovo nagrado z odra zavrnila; ona je nagrado prejela na vztrajne predloge Slovenskega centra PEN in Društva slovenski pisateljev šele v četrtem poizkusu ali po štirih letih, kot sem v Arhivu Republike Slovenije pregledal dokumente. Kaj vse pokažejo dokumenti, ki jih javnost ne vidi, je bolje, da ne veste.
Za Prešernove nagrade se ne odvija boj, ampak mesarsko klanje.
Vsebino proslave bosta predstavila njena avtorja Martin Srebotnjak in Metod Pevec.
Kaj bo povedal Vinko Möderndorfer na sami proslavi ? Tretjič mu bo najtežje, ker dvakrat izrečeno doslej ni nič in nikogar “prijelo”.
“…Slovenska umetnost namreč umira.
Podhranjena umira.
Zrinjena na rob družbene pomembnosti − umira….”
Marijan Zlobec
En odgovor na “Kaj je slajše od Prešernovih nagrad ?”
Po dveh odmevnih kritičnih govorih predsednika Prešernovega sklada Vinka Möderndorferja, ki sta bila sporočilno ter literarno smiselno oprta na izročilo Prešerna in Cankarja, a v “gluho lozo” aktualne slovenske politične, oblastne in medijske elite nista zanetila niti najmanjšega in niti hipnega žarka pričakovanega presvetljenja ter zaželenega (samo)prepoznanja, bi bil letos edino primeren in nemara tudi najbolj pomenljiv kričav molk predsednika Prešernovega sklada ter kričav molk vseh umetnikov, ki “gluhi lozi” samopašne in samozadostne vladajoče slovenske politične in oblastne elite očitno ne zmorejo več ničesar sporočiti, povedati in do-povedati.
Vladajoča in odtujena slovenska politična in oblastna elita je več kot očitno gluha in slepa za umetnost, znanost, filozofijo, etiko …, zato z njo resen in poglobljen, tvoren in konstruktiven ter kolikor toliko enakopraven in enakovreden odprt dialog sploh ni več mogoč.
Na pogorišču lažnih obljub in iluzij lahko zavlada le v nebo vpijoč in boleč molk!