Mednarodno uveljavljena slovenska gledališka režiserka Mateja Koležnik je prejela povabilo Salzburških slavnostnih iger, da bi režirala Letoviščarje Maksima Gorkega na letošnjem festivalu v uradnem gledališkem programu, ki ga vodi Bettina Hering.
Mateja Koležnik, foto Thomas Dashuber
Gledališki program bo letos predstavil 55 predstav, med njimi poleg obveznega Slehernika še štiri nove gledališke produkcije, štiri dramska iskanja ali raziskovanja ter štiri branja gledaliških del.
Maksim Gorki je svojo dramo Letoviščarji napisal leta 1904, na predvečer ruske revolucije. Istega leta je bila izvedena. Svoje tretje odrsko besedilo je umestil v tipično rusko podeželje. Pred nami je dača, »obkrožena z gostim obročem smrek, jelk in brez«, okoli nje in v njej pa se srečujejo, izmenjujejo, si laskajo, se žalijo, klepetajo, jadikujejo, pesnijo, se šalijo, dolgočasijo, filozofirajo, hrepenijo, ljubijo, se sovražijo ter prezirajo »dačniki«.
Bettina Hering, foto SF/Wildbild
Mateja Koležnik je v igralsko zasedbo povabila tudi slovenska igralca Primoža Pirnata, ki je v Letoviščarjih igral že v Novi Gorici, in Marka Mandića, tretja pa bo igralka Jana Zupančič. Salzburška premiera bo 31. julija v Perner-Insel. Do 8. avgusta bo osem predstav.
Primož Pirnat, foto MGL
Objavljam še avtorje predstave:
Raimund Orfeo Voigt scenografija
Ana Savić Gecan kortumi
Tamás Bányai luč
Matija Ferlin koreografija
Philipp Haupt video
Sabrina Zwach dramaturgija
- Primož Pirnat Sergej Vasiljevič Basov, advokat
- Genija Rykova Varvara Mihajlovna, njegova žena
- Gerti Drassl Kalerija, Basova sestra
- Paul Behren Wlas, Varvarin brat
- Sascha Nathan Pjotr Ivanovič Suslov, inženir
- Aenne Schwarz Julija Filipovna, njegova žena
- Jana Zupančič Olga Aleksejevna
- Marko Mandić Pavel Sergejevič Rjumin
- Marie-Lou Sellem Marja Lvovna, zdravnica
- Maresi Riegner Sonja, njena hči
- Martin Schwab Dvopičje, Semjon Semjonovič, stric Suslova
- Till Firit Nikolaj Samislov, Basov asistent
- Felix Kammerer Simin, študent
- Gunther Eckes Pustobajka, paznik Basove dače
- Thomas Gräßle Kropilkin …
Letoviščarji so si med seboj podobni: živijo življenja, ki so precej drugačna od mladostnih idealov, dnevi jim minevajo v brezdelju in sanjarjenju ter hrepenenju po drugačnem, ki pa ga niso zmožni udejaniti … Morda se razlikujejo le v različnih stopnjah samozavedanja, zavesti o stanju, v katerem se nahajajo, in z njo povezanim (ne)zadovoljstvom z obstoječim.
Maresi Riegner, foto Christoph Liebentritt
Gorki, zaznamovan z dramatiko A. P. Čehova, v Letoviščarjih niza razpoloženja, sooča različna občutenja in razumevanja sveta posameznih oseb ter gledalcu omogoča, da odrske like opazuje v njihovem vsakdanjem življenju, v običajnem klepetu, prepiru, naklonjenosti, rahli nejevolji ter ne zgolj v prelomnih trenutkih, ko se razgalijo bolj čustveno in drugače kot običajno … Iz teh drobcev, detajlov in banalnosti tako počasi nastaja mozaik človeških usod, ki jih družita krčevito prizadevanje po preganjanju dolgega časa in begu iz praznine ter želja po umiku iz brezdelja in bolj dejavni vlogi v svetu. (Ob premieri v SNG Nova Gorica leta 2008)
Martin Schwab, foto Reinhard Werner
Maksim Gorki je sodeloval pri organizaciji prvega boljševiškega pravnega časopisa “Novo življenje”, ki ga je vodil V. I. Lenin. Gorki se je 27. novembra 1905 v St. Peterburgu prvič srečal z Leninom. V dneh decembrske oborožene vstaje leta 1905 v Moskvi je delavskim oddelkom dobavljal orožje in denar. Leta 1906 je v imenu stranke nezakonito odšel v Ameriko, kjer je zbiral denarno pomoč za podporo revolucije v Rusiji.
Matija Ferlin, foto Marko Vučenik
Mateja Koležnik je dramatika Gorkega že režirala. V SNG Drami Ljubljana je leta 2011 postavila na oder igro Malomeščani iz leta 1901.
Mateja Koležnik je sicer 17. novembra lani na Dunaju prejela nagrado Nestroy za največje gledališke dosežke v minuli sezoni v Avstriji. Nagrado v kategoriji najboljše predstave na ravni zveznih dežel je prejela predstava Ivanov, ki jo je režiserka Mateja Koležnik postavila v Mestnem gledališču Celovec (Stadttheater Klagenfurt).
Ana Savič Gecan, foto SNG Opera in balet Ljubljana
Mateja Koležnik je v Ivanovu Čehova končno odkrila komedijo, kot si je dramo zamislil sam avtor. Slovenska režiserka se je ponovno izkazala kot mojstrica redukcije, ki v predstavi zasleduje bistvo. Z izjemnim igralskim ansamblom je uspela ustvariti predstavo, polno črnega humorja o na vseh ravneh spodletelem življenju, je svojo odločitev utemeljila žirija gledaliških kritikov.
Mateja Koležnik se je zadnja leta uveljavila tako v avstrijskih kot nemških gledališčih. Nazadnje je imela premiero v dunajskem gledališču Theater in der Josefstadt, kjer je režirala dramo Samotna pot Arthurja Schnitzlerja.
Jana Zupančič, foto Goran Anltey
Nagrado Nestroy, poimenovano po avstrijskem dramatiku, igralcu in opernem pevcu Johannu Nestroyu, v več kategorijah podeljujejo od leta 2000. Kategorijo najboljša predstava na ravni zveznih dežel (Beste Bundesländer-Aufführung) so uvedli leta 2011, da bi opozorili na pomembne dosežke, ki nastajajo zunaj dunajskih gledališč. Nagrado Nestroy za življenjsko delo je lani prejel avstrijski dramatik slovenskih korenin Peter Handke.
Marijan Zlobec