Založba Mladinska knjiga zaključuje poslovno, koledarsko in lahko bi rekli kulturno ter še posebej Cankarjevo leto uspešno. Hkrati pa ima že sestavljen celovit program novih knjig v prihodnjem letu. To bo leto nekaterih jubilejev naših znanih umetnic in umetnikov,
Glavni urednik Bojan Švigelj, vse fotografije Marijan Zlobec
Knjižno založništvo je letos zabeležilo zavidljivo število 258 novih naslovov ter kar 105 ponatisov v skupni nakladi 719.727 izvodov. Izdali so še 33 učbenikov in 105 ponatisov v nakladi 264.119 izvodov. Poleg tega so izdali še različne druge publikacije v 56.505 izvodih. Skupna produkcija je tako dosegla 517 naslovov in 1.039.144 naklade.
Andrej Ilc, vodja uredništva leposlovja
Na predstavitvi letošnjih uspehov in napovedi za prihodnje leto smo sicer slišali, da je skupna naklada vseh izdanih knjig upadla za kakih deset odstotkov (v primerjavi z letom 2017), a je to splošen svetovni založniški trend, ki pa ni vplival na samo kvaliteto izdanih knjig.
Urška Kaloper, voditeljica uredništva priročnikov
V Cankarjevem letu je izšlo nekaj zelo odmevnih knjig, nazadnje Reci tvoji roki, da jo poljubljam Ivan Cankar in ženske Petra Kolška. Mihael Glavan je pripravil bogato komentiran ponatis medvojne bibliofilske knjige Šopek Cankarjevih pisem iz Slovenskih goric na Rožnik v tedanjem uredništvu in s spremno besedo Tineta Debeljaka iz leta 1943 (ob 25. obletnici Cankarjeve smrti).
Peter Kolšek in Nela Malečkar
Tretja odmevna knjiga pa je Ivan Cankar Literarni revolucionar, ki jo je pravzaprav pripravila Cankarjeva založba v uredništvo Aljoše Harlamova.
Tine Logar kot Schwentnerjev nagrajenec
Mladinska knjiga je s svojimi uredniki in sodelavci letos prejela kar osem nagrad, med njimi je Tine Logar prejel Schwentnerjevo nagrado, Nela Malečkar je postala založnica leta. Suzana Tratnik je prejela desetnico, Sara Virk pa nagrado Radojke Vrančič za mladega prevajalca…
Program za leto 2019 je prav tako bogat. Posebej so omenili tri visoke jubileje; naprej pesnice Svetlane Makarovič, za njo ilustratorke Jelke Reichman in še pisatelja Marjana Tomšiča, stote obletnice rojstva zbiralca ljudskih pesmi in pripovedk Milka Matičetovega pa se bodo prav tako spomnili s posebno publikacijo Zlate slovenske ljudske pravljice. Knjigo pripravlja Anja Štefan, ki je magistrirala iz folkloristike.
Mihael Glavan s knjigo Cankarjevih pisem
V zbirki Kondor bosta izšli dve knjigi; roman Oštrigeta Marjana Tomšiča in Zbrane pesmi Ade Škerl. O njej pripravljata spremno besedo Ivo Svetina in Tanja Petrič. Skušala bosta dokazati, kar se je ves čas vedelo, namreč da je ona prva intimistična povojna pesnica, ne pa avtorji zbirke Pesmi štirih (1953). Kot se kaže že iz Svetinovega libreta za opero Ada Tomaža Sveteta, bo cilj knjige “korigirati zgodovino” in dokazati, da je bila Ada Škerl kot pesnica onemogočena… Sicer pa počakajmo. Ada Škerl je imela ob izidu svoje prve pesniške zbirke Senca v srcu (1949) zelo veliko publiciteto, o kakršni današnji pesniki lahko samo sanjajo. O njej je med drugimi pisal mladi Kajetan Kovič. Dr. Denis Poniž je v svoji antologiji slovenske poezije Slovenska lirika 1950 – 2000 večino od tega prezrl, tako kot tudi drugi. Lahko pričakujemo poizkus prikaza “uzurpacije pesniške oblasti” štirih…
Svetlana Makarovič bo 1. januarja praznovala osemdesetletnico
Med starimi mojstrovinami naj omenimo nov prevod (prof. Lijana Dejak) slavnega romana Vojna in mir Leva Nikolajeviča Tolstoja ter knjigo Izbranih pesmi Wyslawe Szymborske iz njenega opusa 350 pesmi (prevajalka Jana Unuk). Knjiga bo izšla v Novi liriki.
Urednika imata ogromno dela
Novejši ali sodobni romani bodo v izdajah MK številni. Tokat so se osredotočili na tri: Bakhita Veronique Olmi (ob obisku avtorice aprila v Ljubljani), Ministrstvo za najvišjo srečo Arundhati Roy iz Indije in Slepar Javiera Cercasa, španskega pisatelja, ki je že bil pri nas. Slepar govori o veteranu španske državljanske vojne, za katerega se kasneje izkaže, da si je vse izmislil. Roy je tokrat objavila svoj drugi roman, medtem ko je za prvega leta 1997 dobila nagrado Booker.
Francozinja Veronique Olmi je bila med drugim pisateljica, ki se je z romanom Bakhita lani uvrstila v finale za Goncourtovo nagrado. Z njim pa je zmagala na tekmovanju slovenskih študentov francoščine po njihovem izboru med nominiranci z to slavno francosko literarno nagrado.
Marijan Zlobec