Narodi muzej Slovenije v Ljubljani gosti dobesedno dragoceno razstavo Zlato kitajskih cesarjev. Blišč zlatih predmetov iz cesarske zakladnice dinastije Ming, natančneje, zbirka Dong Bo Zhai iz časa cesarja Wanlija (1573–1620), je po eni strani dokaz mojstrstva tedanje zlatarske obrti, po drugi strani pa prefinjenega okusa in ekonomske moči danes znamenitih vladarjev. Ti predmeti le redko zapustijo Kitajsko, v Sloveniji pa so na ogled prvič. Razstava vzbuja veliko, tudi mednarodno zanimanje in bo na ogled še do 15. februarja, ko jo bodo preselili na Dunaj. Razstavo je zasnovala Daša Pavlovič, ki je hkrati avtorica kataloških in razstavnih besedil.
Direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik, vse fotografije Marijan Zlobec
Razstava dokazuje dobro sodelovanje Narodnega muzeja Slovenije s kitajskimi partnerji, saj se že napovedujejo nekateri novi projekti, še posebej gostovanja kitajskih razstav pri nas. Podobno seveda gostovanja slovenskih razstav na Kitajskem.
Zlato je bilo vedno privlačno, ne glede na čas in prostor
Dong Bo Zhai je zasebna zbirka ustanovitelja Muzeja lepih umetnosti Qujiang v mestu Xi’an na Kitajskem. Na razstavi je predstavljenih 145 izbranih zlatih predmetov iz zbirke: izdelki iz časa cesarja Wanlija (1573–1620) dinastije Ming (1368–1644) prikazujejo cesarsko zlatarsko obrt v vsem njenem razkošju. Za večino se zdi, da izvirajo iz iste grobnice, izdelali so jih v delavnicah urada cesarskega dvora Yinzuoju, pristojnega za izdelavo nakita in zlatarskih izdelkov, datirani pa so v leto 1601.
Je človekova narava, na primer nečimrnost, ostala enaka skozi stoletja in tisočletja ?
Najvišjo stopnjo zlatarskega mojstrstva odražajo predmeti, izdelani v filigranski tehniki, ki je bila prej med zlatarskimi izdelki dinastije Ming razmeroma neznana. Izjemno natančna izdelava kaže na visok družbeni položaj in razkošje lastnikov predmetov, upodobitve zmajev s petimi kremplji in feniksov pa razkrivajo povezavo s cesarsko družino. Mogoče je, da so ti predmeti pripadali cesarskemu dvoru ali pa so bili izdelani in podarjeni članu cesarske družine.
Zlato ima svojo patino kot košarici z ročaji v obliki zmaja
Zbirka Dong Bo Zhai poleg cesarskega zlata sicer vsebuje tudi več bronastih posod iz obdobij pred dinastijo Qin (221–206 pr. n. š.), starodavne kipe Bude, porcelan iz različnih obdobij, tibetanske budistične relikvije in žigosane opeke jinzhuan, izdelane v cesarski opekarni za gradnjo Prepovedanega mesta v Pekingu in drugih cesarskih objektov v času dinastij Ming in Qing.
Razstava je oblikovana kot časovni prostor
Zlati obesek z dišavnico v obliki vodne kaplje
Dinastijo Ming je ustoličil Zhu Yuanzhang (1328–1398) leta 1368 in si izbral cesarsko ime Hongwu (vladal 1368–1398). Zavladal je nad takrat največjim, najbogatejšim in najgosteje naseljenim imperijem. Za prestolnico je razglasil Nanjing, a jo je tretji cesar dinastije Ming, Yongle (1403–1424), leta 1421 preselil v Peking. Tam je bila zgrajena tudi nova cesarska palača, imenovana Prepovedano mesto.
Zlati izdelki iz zgodovine danes le še muzejski predmeti
Ming – v kitajščini pomeni »svetel, bleščeč« – je bilo primerno ime dinastije, katere 276 – letno vladavino so zaznamovali stabilnost, gospodarska moč in velik razcvet umetnosti, kulture, raziskovanja in tehnologije. Kitajska se je preoblikovala iz zgolj agrarnega v vse bolj trgovsko in obrtno usmerjeno cesarstvo. Blaginja je povečala število prebivalstva (ob ustanovitvi dinastije je imel imperij približno 65 milijonov prebivalcev, ob koncu pa 175 milijonov) ter pripomogla k materialnemu vzponu novih družbenih slojev, kot so bili trgovci in poslovneži.
Zlato ne bo nikoli nehalo biti v funkcijah, kot jih je imelo že doslej
Zlato je krasilo predvsem ženske
Pazljivo ogledovanje s prebiranjem vseh tekstov
Zlato je vedno imelo uporabno in estetsko vrednost
Mavzolej so začeli graditi leta 1584 in ga dokončali leta 1590, ko naj bi po pričevanjih cesar tam priredil sprejem. Za to podzemno palačo, ki meri 87,34 m v dolžino in 47,28 m v širino ter obsega 1195 kvadratnih metrov, je moral cesar odšteti dveletno vsoto davčnih pristojbin celotnega cesarstva.
Zapisi o oblikovanju zlata so kot učbenik
Vsebina je razkrila bogastvo umetnosti cesarske zlatarske obrti, katere razkošja in bohotnosti si pred tem ni bilo mogoče predstavljati. Poleg štirih dragocenih kron cesarice je bilo v grobnici 2648 predmetov, od teh 289 zlatih in 271 srebrnih. Vse odlikujejo izjemno natančna izdelava, bogato okrasje z dragimi kamni in eksotična razkošnost, ki jo je plemstvo zelo cenilo. (Iz uradnega predstavitvenega teksta Daše Pavlovič).
Lasne igle
Razstava dokazuje dobro sodelovanje Narodnega muzeja Slovenije s kitajskimi partnerji, saj se že napovedujejo nekateri novi projekti, še posebej gostovanja kitajskih razstav pri nas.
Zlato v vseh mogočih funkcijah
Kitajci vidijo v Sloveniji strokovno zanesljivega partnerja, lego Ljubljane v središču Evrope, od koder je mogoče vse razstave preseliti še kam drugam, prav tako kot razstave iz drugih mest v Ljubljano. Pomembni so osebni stiki in obiski obeh držav.
Vazi z okrasom zmajev in feniksa
Ob razstavi je izšel obsežen katalog, brez katerega je celotna predstavitev razstavljenih zlatih predmetov praktično nerazumljiva, še posebej nam daleč v Evropi. Zanimivost je poleg slovenskega in angleškega teksta še kitajski.
Simbolni predmet ruyi z žadastim medaljonom, 1601, dinastija Ming, obdobje Wanli.
Posebnost kataloga je predstavitev posameznih dinastij v kronološkem zaporedju.
Postavitev razstave (Studio OREH d.o.o.) mora biti čim bolj enotna in pristna
Marijan Zlobec