Razstava akademskega kiparja, profesorja, akademika Draga Tršarja v Mestni galeriji vzbuja poleg radovednosti še pomisel, kakšna je bila umetnikova dejanska podtalna ustvarjalnost, očem bolj skrita, a zelo intimna. Je bil Tršar v resnici ves čas svoje ustvarjalnosti sumljivi erotoman.
Ženski akt, bron, 1981, vse fotografije Marijan Zlobec
Sumljivi zato, ker je nekatere svoje poteze bolj ali manj skrival ali prikrival, erotoman pa, ker se očitno ni zaustavljal pred eksplicitno seksualno tematiko, še več. izpostavljal jo je tako, kot bi to bolj pričakovali, če že, od veliko mlajše ustvarjalne generacije.
Akt z zvezdo, slika na steklo, 1965
Tu je Drago Tršar najbolj razgaljen, ne šele sedaj, ampak od prvih erotični del, aktov iz leta 1965, pa tako rekoč kronološko vse do danes. Dolga doba “inkubacije” erotike in spolnosti v različnih oblikah kiparske izpovedi, vse do papirja in keramike, slik in vaz, serij keramičnih vagin in erotičnih instalacij…Ni da ni.
Vaza
Tršar se odpira, vprašanje pa je, v čem je izviren ali celo izpovedno močan ? Smo kot na erotičnem Miklavževem sejmu ?
Erotična instalacija
Drago Tršar v svoji erotični motiviki moda celo bolj eksperimentira kot v drugih skulpturah monumentalnejšega značaja. Tu sicer ni povsod “komorna figuralika”, ampak gre že za večje slike ali kipe, a prav tako intenzivno se ukvarja s figuricami, jih sestavlja, kombinira materiale in jih zlaga v širše strukture.
Ženska figura, bron, 1990
Tršar zavrača neko pogojno rečeno rodinovsko tradicijo v erotičnem kiparstvu. Tu ni skoraj nič ljubezni, ampak je zgolj ženska in ženska vagina kot predmet poželenja, gledanja, naslade, medtem ko moškega ni, ker je zgolj opazovalec, morda celo skriti, da ga ženska, ki se mu morda celo nastavlja, ne vidi, čeprav ve zanj.
Eksotične figure, bron, keramika, 2000 – 2010
Je tu besedno zaupanje med moškim ustvarjalcem in žensko nastavljalko ? Moglo bi se pomisliti.
Akt s pokrito glavo, bron, 1997
Je celo zloraba ? Morda, a ne brez vednosti in privolitve “spolnega objekta”, ženske, ljubice, žene ? Tu ni prepoznavnih obrazov in pravih portretov, tega se Tršar vseeno boji izraziti.
Erotične figure
Smo hkrati daleč od zaresnosti in pristnosti, da bi ugledali zgolj nekatere segmente možnega likovnega izražanja na temo seksualnosti ?
Ležeča figura, bron, 2003
Tršar ni mislec, ki reflektira lepoto ženske v vseh njenih izraznih in emotivnih pojavnostih, ampak zasleduje zgolj svoje egoistične sicer ustvarjalne, kiparske cilje, kar mu morda daje določen “popust”. Ni portretist, ampak zgolj motivik. Njegove ženske so bolj prizadete v abstraktnem kot konkretiziranem smislu.
Love, keramika
Drago Tršar žensk vsekakor ne poveličuje in še manj obožuje. A kot veste, nikoli ni prepozno.
Veselička, keramika, 2000 – 2005
Marijan Zlobec