V prostorih Društvu slovenskih pisateljev je potekala predstavitev najnovejših nemških prevodov del avtoric Kristine Hočevar, Jane Putrle Srdić in Veronike Simoniti, ki so pred nedavnim izšle v zbirki Litteræ Slovenicæ.
Slovenska literatura v prevodih, foto DSP
Ob Cankarjevem letu pa je izšla tudi prva posebna izdaja Litteræ Slovenicæ z angleškim prevodom Cankarjevih Podob iz sanj. Z njo na Društvu slovenskih pisateljev ustanavljajo darilno zbirko vrhuncev slovenske književnosti v tujih jezikih v povezavi z drugimi umetniškimi zvrstmi in novimi, drugačnimi (v)pogledi na že kanonizirane slovenske avtorje in avtorice.
O novih prevodih sta z avtorji, prevajalci in sodelavci spregovorili urednici Litteræ Slovenicæ, Tanja Petrič in Tina Kozin. Objavljamo nekaj izjav sodelujočih s predstavitve knjig.
Tanja Petrič, urednica nemškega prevoda kratkoprozne zbirke Hudičev jezik Veronike Simoniti in angleškega prevoda Cankarjevih Podob iz sanj
»Z novimi izdajami Litteræ Slovenicæ obračamo nov list v zgodovini zbirke. V zadnjem obdobju smo z intenzivnejšo distribucijo zbirko še bolj ‘internacionalizirali’, predvsem preko novih elektronskih poti, oblikovali smo kompleksen literarni portal s podatki o izdajah, avtorjih in avtoricah, prevajalkah in prevajalcih ter s sinopsisi del, namenjen tujim bralcem, preko katerega je mogoče knjige tudi naročiti. Prav tako se je okrepila promocija prevodov na podlagi gostovanj avtorjev in avtoric v državah vsakokratnega ciljnega jezika. Z letošnjim Cankarjevim letom, ki je ne nazadnje tudi Društvu slovenskih pisateljev ponudilo ustrezen kontekst, pa smo zasnovali novo posebno, darilno izdajo Litteræ Slovenicæ.«
Tina Kozin, urednica nemških prevodov pesniških zbirk Kristine Hočevar Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda in To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje Jane Putrle Srdić
»Pesniški knjigi Kristine Hočevar in Jane Putrle Srdić predstavljata enega izmed ustvarjalnih vrhuncev obeh avtoric. V obeh primerih gre za zrelo pesniško dejanje in morda za prelomnico v njunem ustvarjanju. S sourednico Litteræ Slovenicæ, Tanjo Petrič, si v uredniškem programu zbirke prizadevava upoštevati več meril. Eno od teh je, da je razmerje med avtoricami in avtorji uravnovešeno, da pa hkrati poskušava predstaviti različne literarne zvrsti in vrste ter ohraniti nivo, ki ga zbirka vzpostavlja skozi zgodovino. Poleg tega v zadnjem obdobju sledimo tudi smernicam predstavitve Slovenije na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2022, zato je v zbirko vključenih več nemških prevodov.«
Predstavitev knjig, foto DSP
Jana Putlre Srdić, pesnica, avtorica knjige To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje
»Najbrž si vsak avtor želi izdati kakšno knjigo pri tuji založbi. Ko sem sama šla skozi te procese, sem bila prijetno presenečena nad obravnavo svojega dela pri zbirki Litteræ Slovenicæ. S knjigo se je ukvarjalo več ljudi kot pri kakšni tuji založbi. Pomembno se mi zdi, da sem lahko intenzivneje sodelovala pri prevodu, kar se v tujini pogosto ne zgodi – lahko sem opozorila prevajalko Danielo Kocmut na določene zadeve, z urednico Tino Kozin sva se skupaj odločali glede posameznih detajlov, sodelovala pa sem tudi pri oblikovanju. Posebej bi rada izpostavila še to, da sem knjigo že takoj po izidu lahko predstavila na gostovanju v Berlinu, obetajo pa se še nadaljnja gostovanja v nemškem govornem prostoru. Občutek imam, da bo knjiga v naslednjih letih res dosegla ciljne bralce, kar je zame ključnega pomena.«
Veronika Simoniti, pisateljica, avtorica knjige Hudičev jezik
»V zbirki kratkih zgodb Hudičev jezik problematiziram jezik z več vidikov. Like postavljam na določena območja, ki so jezikovno, etnično in zgodovinsko problematična, presajam jih iz enega jezika v drugega in jih trgam iz njihovih domov. Sprašujem se o ubesedljivosti oziroma nezmožnosti artikulacije. Misel knjige je, da jezikov ni zmešal bog, ampak hudič. Prevajalka Tamara Kerschbaumer pa ga je prelisičila in s sodelavci uspešno prestavila to zbirko v nemščino. Ker sem tudi sama prevajalka, mi je bilo posebej zanimivo opazovati, kako gre prevajalec mojega besedila skozi ves proces in kje česa nisem dovolj jasno izrazila, kar pa je ne nazadnje tudi povratna informacija za lastno besedilo.«
Jasmin B. Frelih, pisatelj in angleški prevajalec Cankarjevih Podob iz sanj
»Podobe iz sanj je moja najljubša Cankarjeva knjiga. Berem jo že od osnovne šole vsakih nekaj let in ob vsakokratnem branju odnesem kaj novega. Prevoda sem se lotil poleti 2014. Bilo je izjemno vroče poletje in se nisem mogel posvetiti svojemu izvirnemu pisanju, zato sem se, ko se je do neke mere shladilo, postopoma lotil prevajanja Cankarja. Nastali projekt je bil izjemno zahteven, vendar je rezultat vreden preteklega truda.«
Erica Johnson Debeljak, pisateljica in angleška prevajalka Cankarjevih Podob iz sanj
»Prevajam že več kot 20 let. Za zbirko Litteræ Slovenicæ sem v preteklosti že prevedla nekaj velikih pisateljskih imen, kot je denimo Boris Pahor, vendar je ta knjiga zame res najlepše in najbolj profesionalno narejeno prevodno delo doslej. Proces nastajanja knjige je bil pravzaprav idealen – sodelovala je odlična ekipa, sestavljena iz slovenskega maternega govorca, ki je hkrati pisatelj in poznavalec Cankarja, materne govorke angleščine, ki je tudi pisateljica in ima v jezikovnem smislu dostop do izvirnika, pa Jasona Blaka, angleškega lektorja prevoda ter Tanje Petrič, urednice, ki je povezovala vse niti in predstavljala še dodatni kontrolni mehanizem. Pomembno je, da besedilo prebere več ljudi, da je za izdelavo knjige več časa in prav ta prevodni projekt je dober zgled za prihodnost. Res sem ponosna na izdelek.«
Robert Simonišek, avtor, umetnostni zgodovinar in pisec spremnega eseja o likovnem izboru v Podobah iz sanj
»Pri izboru likovnega gradiva sem se znašel najprej pred dilemo, koga izbrati, vendar sem svoj izbor argumentirano pojasnil že v spremnem eseju h knjigi. Med likovnimi upodobitvami akademskega slikarja Mitja Ficka in delom Ivana Cankarjem sem našel kar nekaj vzporednic, čeprav Fickove slike niso nastale ekskluzivno za to knjigo, temveč gre za prerez slikarjevega ustvarjanja zadnjih desetih let. Za angleški prevod Podob iz sanj sem izbral 15 Fickovih likovnih del. Kar zadeva likovne predloge, smo Slovenci že izčrpali vse Cankarjeve sodobnike. V preteklosti beležimo mnoga prepletanja Cankarjevih del z likovno umetnostjo, njegovimi nazori in njegovimi neposrednimi reakcijami na dogajanje v sočasni likovni umetnosti. Stične točke med Cankarjem in Mitjem Fickom sem našel na ravni arhetipskih podob, ki so nadčasovne. Vzporednice vidim denimo v dojemanju simbolizma obeh umetnikih – že samo Fickovi naslovi likovnih del kažejo na simbolistične vzporednice s konca 19. stoletja.«
Mitja Ficko, akademski slikar in avtor likovne podobe angleškega prevoda Podob iz sanj
»Eden mojih profesorjev je bil Janez Bernik in tudi sam sem eden tistih, ki nosi plamenico njegovega znanja o likovni umetnosti. Pri sliki me zanima predvsem vmesni prostor med mogočim in nemogočim, med realnim in izmišljenim. Ukvarjam se s tem, kako horizontalno podobo postaviti v vertikalo, da se ob tem izgubi umeščenost v čas in prostor ter ju preseže.«
Pavla Bonča, oblikovalka angleške knjige Cankarjevih Podob iz sanj
»Zame je bil ta projekt izjemen izziv iz več vidikov: je prva knjiga iz posebne izdaje Litteræ Slovenicæ in prva knjiga, ki sem jo oblikovala v angleškem jeziku. Po eni strani smo se prilagodili že obstoječi podobi zbirke Litteræ Slovenicæ – sledili smo določenim elementom zbirke, kot je denimo format, in tudi nekaterim oblikovnim podrobnostim. Cankarja sem v slovenščini že oblikovala, zato mi je bil duh njegovega jezika znan, vendar je angleščina povsem drugačen jezik, ki v določeni pisavi povsem drugače deluje kot slovenščina. Že izbor same pisave je predstavljal izziv. Odločila sem se za pisavo, ki najbolje odraža tako imenovano ‘slovensko dušo’ – po eni strani je navzven nekoliko groba, navznoter pa senzibilna.« (Po gradivu Društva slovenskih pisateljev)
Slovenska literarna sfera mora biti poleg aktivnosti doma vedno bolj odprta v svet, še posebej ob dejstvu, da bo Slovenija v fokusu slavnega Frankfurtskega knjižnega sejma, kar bo zanesljivo samo enkrat in nikoli več. Kulturna politika naj vse te akcije (prevajanje, izdajanje in drugi stroški organizacije ter promocije, lahko skupaj z gospodarstvom, turizmom ipd.) čim bolj vsebinsko in namensko podpre. O sto, dvesto prevedenih knjigah, še posebej v nemščino, angleščino, pa tudi druge jezike, bi morali imeti seznam že sedaj, prav tako porazdelitev prevajalskega dela, seveda pa še ponudbe tujim založnikom, da po svoji presoji prevode slovenskih del uvrstijo v svoje založniške programe. Logično je, da na Frankfurtski knjižni sejem spadajo na primer Zbrana dela Ivana Cankarja v nemščini.
“S podpisom pogodbe o sodelovanju je nastop Republike Slovenije kot častne gostje knjižnega sejma v Frankfurtu leta 2022 uradno potrjen. Predstavitev Slovenije je pomembna tako z vidika dolgoročne prepoznavnosti in umestitve slovenske ustvarjalnosti na področju knjige na mednarodni literarni zemljevid, kakor tudi z vidika širše prepoznavnosti slovenskih kulturnih in gospodarskih potencialov…”
Leta 2015 je Društvo slovenskih pisateljev s podporo Evropske komisije začelo izvajati projekt Litteræ Slovenicæ: Majhna književnost v velikih jezikih, v okviru katerega je nastal informativni spletni portal https://litteraeslovenicae.si/, namenjen tujim bralcem, ki vključuje tako informacije o vseh izdanih knjigah v ediciji kot tudi o avtorjih in prevajalcih. Prav tako je DSP s pridobivanjem dodatnih virov financiranja in poglabljanjem sodelovanja s tujimi soorganizatorji razširil polje predstavitev publikacij in prevedenih avtorjev in avtoric na države vsakokratnega ciljnega jezika.
Seveda obstaja opazna nevarnost bolj lastne promocije “ljudi pri koritu”, ki niti v Sloveniji še nimajo najširšega bralskega obsega in priznanj, kot promocije najboljših literarnih del v zgodovini slovenske književnosti.
Društvo slovenskih pisateljev bi moralo že imeti podroben vsebinski in strateški načrt, skupaj z JAK in Ministrstvom za kulturo.
Evropska kultura, še posebej založniška in literarna, čaka na slovensko literarno elito. Iz dosedanjega dela ni čisto razvidno, da ima Slovenija najbolj pozitivne smernice.
Marijan Zlobec