“Če želimo obstati, potrebujemo neodvisnost, moramo voditi same sebe, biti še en glas, ki v tem povezanem svetu ni ne boljši ne slabši od Slovenije, ampak drugačen. Želimo biti le kot vsi ostali Evropejci, nič drugega,” je med drugim dejal katalonski predsednik Quim Torra med dvodnevnim obiskom Slovenije. Sinoči sta ga v sejni dvorani Magistrata gostila evropski parlamentarec Ivo Vajgl, ki je predsednika uradno povabil v Slovenijo, in prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki je neodvisno Katalonijo med prvimi evropskimi politiki priznal, tako kot več kot tri tisoč podpisnikov peticije o podpori neodvisne in samostojne države Katalonije.
Quim Torra in Ivo Vajgl, vse fotografije Marijan Zlobec
Katalonski predsednik se je že včeraj dopoldne mudil na neuradnem obisku pri Borutu Pahorju, ki mu je dejal, da je katalonska neodvisnost zadeva katalonskega ljudstva in Španije, v kar se Ljubljana ne vmešava.
Seveda se ne, niti se ne more vmešavati, sme pa povedati, kaj misli o neodvisnosti in pravici evropskih narodov do samoodločbe in oblike politične ter državne organiziranosti in urejenosti.
Quim Torra
Quim Torra je letos maja kot predsednik Katalonije nasledil Carlesa Puigdemonta, ki je še vedno v pregnanstvu v Belgiji. V Španiji je za rešetkami devet katalonskih političnih zapornikov, med katerimi so štirje v zadnjem tednu začeli gladovno stavko. Družbeni aktivisti in politiki so že več kot leto dni v priporu, ker so 1. oktobra lani organizirali referendum o neodvisnosti Katalonije, ki bi novi državi hkrati spremenila družbeni red; namesto španske kraljevine katalonsko republiko.
Med intervencijami iz občinstva po koncu javnega pogovora na Magistratu, ko so bila na vrsti vprašanja, smo slišali celo ekspertizo, češ da je sedanja Španija v bistvu nadaljevanje nekdanjega Francovega fašizma, torej je Španija fašistična, na kar pa Torra ni reagiral in so z vprašanji nadaljevali.
Povezovalec pogovora izr. prof. dr. Boštjan Udovič in Ivo Vajgl
Pri sklepnih besedah Iva Vajgla, češ da se v evropskem parlamentu počasi premika (na bolje) in da je že kakih petdeset poslancev, ki mislijo tako kot on, pa se morda vendarle vsiljuje pomisel, da ta podpora ni zadostna.
Diplomatski pogovori
Leto dni po neuspelem referendumu je po besedah Quima Torre devetnajst ljudi, ki so sodelovali v pripravah na njegovo izvedbo, zaprtih, nekateri pa so v izgnanstvu po Evropi, kjer se lahko svobodno gibljejo. Evropske države so po njegovih besedah presodile, da ni šlo za nasilje, zato so lahko tam svobodni.
Predsednik Torra je bil do novinarjev zelo uvideven
“Potrebujemo mednarodno posredovanje, potrebujemo tretjo stran, ki bo špansko vlado prisilila v prava poglobljena in svobodna pogajanja med katalonskimi in španskimi oblastmi,” je povedal Torra. “Ob vzponu proti katalonskih skrajnih strank je jasno, da bomo samo z mednarodnim posredovanjem prepričali španski establišment, da mora politična rešitev za Katalonijo temeljiti na demokratični volji Kataloncev.”
Odprt in topel
Posebnost srečanja je bila končna pisna izjava Milana Kučana in Iva Vajgla, ki sta jo podala ob obisku katalonskega predsednika. V njej sta kritična do neodzivnosti, nenačelnosti in sprenevedanja evropskih institucij, ki molčijo tudi ob najnovejši zaostritvi razmer v Kataloniji. Vse, ki imajo vpliv na evropskem političnem prizorišču, sta pozvala, da se zavzamejo za politično rešitev katalonske krize in za usodo političnih zapornikov in vseh katalonskih politikov, ki so se pred represijo španskih oblasti umaknili v druge države.
Predsednik Torra v pogovoru s poslanem, bivšim predsednikom državnega zbora dr. Milanom Brglezom
Zapisala sta, da “zagovorniki človekovih pravic in demokratičnih vrednot EU zavračamo ravnanje španskih oblasti in utemeljeno dvomimo v upravičenost in pravičnost napovedanega sojenja katalonskim političnim zapornikom”.
“Prepričani smo, da so španska družba in njene demokratične državne institucije sposobne dialoga, v katerem bosta obe strani s polno odgovornostjo soočili svoja stališča in v katerem bo spoštovana pravica Kataloncev do razmisleka o prihodnosti Katalonije in da o tem demokratično odločajo”.
Čeferinovi odvetniški nasveti so bolj veljali katalonskemu kot prvemu slovenskemu predsedniku
Vsi pa se izogibajo bistvenemu vprašanju: ali bo za dejansko neodvisnost Katalonije potrebna ali nujna vojna ter ali so se Katalonci, tako kot smo se Slovenci, pripravljeni upreti in boriti z orožjem.
Milan Kučan je bi takoj v družbi igralke Lare Jankovič
in skladateljice, prekmurske rojakinje Tine Mauko
Upanje umre zadnje.
https://marijanzlobec.wordpress.com/2017/10/02/peticija-v-podporo-katalonskemu-narodu/comment-page-1/
https://marijanzlobec.wordpress.com/2017/10/29/bo-slovenija-priznala-neodvisno-republiko-katalonijo/
https://marijanzlobec.wordpress.com/2017/09/30/cestitke-in-pozdrav-v-katalonijo/
Marijan Zlobec