V Narodni galeriji so popoldan zaprli Evropsko leto kulturne dediščine. Slišali smo veliko pohval, zahval in samohval, tako da bi bil vtis lahko tak, kot da sta se nam v zadnjem letu na področju varovanja kulturne dediščine cedila med in mleko. Zadeve je spravila v realni okvir s svojim nastopom Anja Štefan, ko je najprej spregovorila o katastrofalnih razmerah, ki vladajo na Inštitutu za slovensko narodopisje, kjer nimajo niti toliko denarja, da bi presneli dokumentarne posnetke s terena, kot jih je pred desetletji opravil že pokojni Milko Matičetov.
Anja Štefan med nastopom, vse fotografije Marijan Zlobec
Še hujša obsodba je prišla iz Koledarja Celjske Mohorjeve družbe za leto 2019. kjer je dr. Damjan Prelovšek podrobno analiziral propad Plečnikove dediščine sklicujoč se ravno na Evropsko leto kulturne dediščine in izrecno krivdo Ministrstva za kulturo, ki je zaviralo prizadevanja Čehov za vpis Plečnikovega mednarodnega opusa v register kulturne dediščine Unesca. Poleg propadlega Plečnikovega stadiona za Bežigradom je še posebej napadel obnovo Plečnikove hiše v Trnovem, ki pa je bila v očeh govornice na popoldanski proslavi v Narodni galeriji omenjena kot velik dosežek v okviru omenjenega leta, kot ga je razglasil Svet EU, čeprav je bila ta obnova opravljena že prej in iz sredstev MOL.
Petdeset nastopov v vrtcih in šolah v imenu kulturne dediščine
Prav tako višek kritik, čeprav niso bile še javno izrečene, letijo na zavrnitev financiranja več let nastajajoče monografije o vseh orglah, ki jih premoremo v Sloveniji in je projekt država zavrnila, ker je glasbena kulturna dediščina orgel, ki so nastajala stoletja in jim imamo krepko čez tisoč, stvar osebnega prizadevanja nekaj posameznikov, društev in Cerkve.
Ko sem po predstavitvi monografije Orgle Slovenije soavtorja Jurija Dobravca vprašal, koliko so dobili prispevka od države za projekt, ki je bil za avtorje zelo naporen, dolg in drag, saj so morali obiskati čisto vse cerkve, za katere so vedeli, da hranijo orgle, jih s pomočjo petmetrske lestve fotografirati, zbrati vse podatke o avtorju, manualih, registrih, zgodovini, šoli…, sem dobil odgovor: nič. Na javni predstavitvi ga je bilo sram priznati. Politiki pa se hvalijo in hvalijo.
Ministrstvo za kulturo se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri izvedi leta in prispevali, da je bilo to izjemno uspešno
“Dediščina se je v tem letu pojavljala v političnih razpravah in razmišljanjih o politikah. Berlinski poziv k ukrepanju poziva institucije EU, da naj pripravijo ambiciozen akcijski načrt za kulturno dediščino in jo priznajo kot strateško prednostno nalogo. V Sloveniji smo v tem letu dokončali Strategijo kulturne dediščine, ki bo ob aktivnem sodelovanju vseh deležnikov dolgoročni temelj za naše nadaljnje aktivnosti za celostno ohranjanje dediščine. Verjamemo, da tudi s pomočjo sredstev, ki jih bo zagotovil zakon o kulturnem evru.”
Predsednik državnega zbora Dejan Židan
Iz ust predstavnice Ministrstva za kulturo smo slišali, da so samo v okviru Dnevov evropske kulturne dediščine s pomočjo izjemnih prostovoljcev ustvarili 450 dogodkov. Na svoji spletni strani pa so evidentirali več kot tisoč dogodkov po vsej Sloveniji in v zamejstvu.
“Evropsko leto kulturne dediščine smo izjemno zaznamovali z mednarodno prepoznavnostjo naše dediščine. Začeli smo jo z vpisom Obhodov kurentov na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva in novico, da bo spominska cerkvica na Javorci dobila Znak evropske dediščine. Zaključujemo ga z dvema novima vpisoma na Unescov Reprezentativni seznam, saj sta bila prejšnji teden klekljanje čipk in suhozidna gradnja uvrščena med nesnovno dediščino človeštva. Prenovljena Plečnikova hiša je prejela nagrado Evropa Nostra, zgodba Ljubljanica, reka, ki povezuje, pa je bila izbrana med 10 najboljših evropskih zgodb Dnevov evropske kulturne dediščine 2018.”
Proslava
Predsednik državnega zbora mag. Dejan Židan je uvodoma poudaril, da nas kulturna dediščina povsod obkroža, spominja na pretekle čase in hkrati sooblikuje našo prihodnost. Predsednik je omenil, da se v Sloveniji dobro zavedamo dolžnosti varovanja kulturne dediščine, ki je dobila svoje mesto tudi v slovenski Ustavi, in sicer v njenem petem členu.
(Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce, ter pospešuje njihove stike z domovino. Skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije).
“Kultura nam je že v preteklosti služila za duhovni razvoj in materiali napredek, obenem pa je pomenila trden temelj za oblikovanje naše nacionalne identitete. Kulture smo se oklepali in jo varovali. Prepustili smo se njeni sili in njeni nepopisni moči, v zavetju katere smo se nazadnje konstituirali kot nacija.”
Glasba kvarteta saksofonov
Za Židana je kultura pomembna “tudi z vidika širše evropske družine, katere enakovredni sestavni del smo tudi mi. Kulturna dediščina odraža naše skupne evropske vrednote, kulture in spomine. Je torej tisto ključno, kar nas dela evropske. Spodbuja občutek pripadnosti posamezni skupnosti v Evropi. Krepi solidarnost in povezuje generacije. Omogoča nam, da črpamo znanje iz svojih kulturnih tradicij, da razumemo preteklost. Kultura je vir nenehnega učenja in navdiha novih generacij. Je neprecenljiv most med preteklostjo in prihodnostjo.”
Koliko denarja je dala EU Sloveniji za varovanje naše kulturne dediščine v njenem evropskem letu, nismo slišali, ravno tako ne iz ust visokih predstavnikov države, koliko več sredstev kot doslej je šlo v ta izrecni namen. Kulturne dediščine pa brez vlaganj v obnovo in varovanje ni mogoče – varovati.
Marijan Zlobec