Slovenski center PEN je 29. oktobra letos v javnost poslal odprto pismo proti sovražnemu govoru, ki ga je poleg Društva slovenskih pisateljev podpisala vrsta uglednih institucij. Pismo med drugim pravi:
Premier Marjan Šarec je na 34. Slovenskem knjižnem sejmu svoj nastop zaključil z ugotovitvijo, da kulturniki z vlado nikoli ne bodo zadovoljni, s čimer je sovražno govoril proti sebi, foto Marijan Zlobec
»Nedopustno je, da so sovražni govor in lažne novice, potvarjanje dejstev in žalitve postali ne zgolj posamični pojavi, temveč prevečkrat osnovni način podajanja mnenj in vsebin.
Nedvomno je za razpihovanje sovraštev in žalitev odgovoren ne le avtor, temveč tudi distributer oziroma medij, ki jih objavlja in/ali njihovo objavo dopusti v obliki žaljivih in hujskaških komentarjev. Ne glede na politično ali umetniško usmeritev posameznika, sovražni govor kot obči pojav oži prostor dialoga med drugače mislečimi ter tako ovira družbeni napredek in demokracijo.«
Zato Slovenski center PEN in DSP pozdravljata poziv predsednika slovenske vlade Marjana Šarca podjetjem, ki so delno ali večinsko v državni lasti, naj razmislijo glede oglaševanja v medijih, ki širijo sovražni govor. Predsednikova izjava je dragocena zato, ker je eden redkih visokih politikov v naši državi, ki ob razpihovanju sovraštva v medijih ne molči. Če posamezniki in skupnosti, ki to vedo, ne reagirajo, so enako odgovorni. Predsednik tako jasno odgovarja tudi na nedavni poziv Sveta Evrope Sloveniji, naj okrepi boj proti sovražnemu govoru.
Slovenski center PEN, Ifigenija Simonovič, predsednica
Društvo slovenskih pisateljev, Aksinja Kermauner, predsednica
En odgovor na “Odprto pismo proti sovražnemu govoru”
Kje so časi, ko sta se Slovenski center PEN in Društvo slovenskih pisateljev (DSP) javno odzivala na nedemokratično in neustavno ogrožanje svobode javne besede ter umetniškega izražanja.
Ko sta se obe ugledni pisateljski društvi in mnogi pokončni posamezniki iz pisateljski vrst javno postavili proti zloglasnemu 133. členu kazenskega zakonika in sodnemu preganjanju “mnenjskega delikta” v nekdanji totalitarni državi.
Ko sta se obe društvi in so se najvidnejši slovenski literarni umetniki javno zavzeli za pravice pisateljskih kolegov celo v drugih državah, kjer so vladajoči nedemokratični režimi omejevali temeljne človekove pravice in svoboščine in neredko odvzemali posameznikom zaradi drugačnega političnega prepričanja tudi prostost, ali v izjemno tragičnih primerih celo življenje.
Z izjavo polne podpore nepremišljenemu in nepooblaščenemu poseganju najvišjega funkcionarja izvršne veje oblasti, predsednika vlade RS, na področje ustavno zagotovljene svobodne gospodarske pobude in prakse ter na področje ustavno varovane svobode javne besede in univerzalnih temeljnih človekovih pravic in svoboščin sta se obe društvi nedostojno in tragično izneverili svojemu dosedanjemu pokončnemu, svobodnjaškemu in politično neodvisnemu izročilu ter družbenemu poslanstvu in se presenetljivo kratkovidno podredili aktualnim pragmatičnim in populističnim interesom ter propagandističnim taktikam vladajoče politike v RS.
Umetniki, poklicani glasniki lepote, resnice, pravice in sproščene človečnosti, ki ji ne sme biti ničesar človeškega tuje, nikakor ne bi smeli biti med tistimi, ki se v prvih vrstah populistično in politično omejevalno zavzemajo za novo in dodatno omejevanje svobode javne besede in omejevanje svobode umetniškega ustvarjanja, ki skušajo drugim in drugače mislečim “nadeti nagobčnik” nesvobode ter povrniti v našo komajda izbojevano ter ustavno zagotovljeno pluralno politično demokracijo doktrino, vsebino in prakso totalitarističnega policijskega, tožilskega in sodnega preganjanja domnevnega “mnenjskega delikta” po samovoljni presoji aktualne samooklicane ideološke, politične oz. trenutno vladajoče politične in družbene elite.