Mladinska knjiga se je spomnila letošnjega jubileja slavnega slovenskega generala in pesnika Rudolfa Maistra in izdala monografijo ali zbornik zapisov cele vrste različno profiliranih avtorjev pod skupnim naslovom Rudolf Maister Sto let severne meje.
Maister postaja najbolj publiciran Slovenec po Ivanu Cankarju in Edvardu Kocbeku, kaj bo prinesla prihodnost, pa bo jasno šele čez čas, ko se bodo raziskovalna področja še razširila, pojavili novi viri, dokumenti, spomini, objave.. Pri Rudolfu Maistru na primer še vedno manjka opis njegove vloge pri slavnostnem dunajskem sprevodu junija 1908 v počastitev šestdesetletnice vladanja cesarja Franca Jožefa I., vključno z mednarodnim odmevom v tedaj svetovnih medijih, saj je bil Dunaj z dvema milijonoma prebivalcev tretje največje mesto v Evropi (za Londonom in Parizom) in z imperijem še danes komaj predstavljivih razsežnosti. Kdo je Rudolfa Maistra postavil na čelo slovenskega sprevoda, še ni pojasnjeno, pa bi to terjalo poseben del knjige. Bruno Hartman je v svoji monografiji o Rudolfu Maistru to spregledal, Mihael Glavan, ki se tokrat podrobno ukvarja z Maistrovo biografijo, pa tudi.
Knjiga ima podnaslov Življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova (1874 – 1934). S tem se kot rečemo najbolj ukvarja Mihael Glavan, dopolnjuje pa Igor Grdina s krajšim poglavjem Odločilna dan in noč v novembru 1918.
V središče knjige je postavljen reprint Maistrove pesniške zbirke Kitica mojih. O njegovi poeziji Zvonka in barvita pesniška beseda piše Mihael Glavan, o poeziji v glasbi Od razgibanih ritmov do trpkih spoznanj pa muzikolog in skladatelj Andrej Misson.
Precej heterogen je sredinski del monografiji, kot ga je zasnoval Aleš Berger in ima naslov Ponatisi, odlomki, spominski članki, avtorjev Rudolfa Maistra, Bruna Hartmana, Ivana Hribarja, Antona Dolarja, Antona Ocvirka, Maksa Šnuderla, Miloša Vauhnika, Lojzeta Udeta in Boruta Maistra.
Bolj generalski kot pesniški pogled
Zadnji del knjige je prav tako heterogen in govori o Maistrovem posmrtnem življenju. Avtorji so Alenka Puhar (Maistrovine v kulturni krajini), Milček Komelj (Pesniški general kot likovni spomenik), Vlasta Stavbar (Kulturno in zgodovinsko neprecenljiva knjižnica), Alenka Juvan ( Rojstna hiša na Šutni v Kamniku), Peer Krečič ( Tri risbe za grob generala v Mariboru) in Milan Lovrenčič ( Združeni potomci borcev za severno mejo).
Maistrov spomenik v Ljutomeru je naredila kiparka Irena Brunec – Tébi
Zelo podroben je tekst Milčka Komelja, v katerem je strnjena in podrobno predstavljena že kar nenavadno velika in avtorsko pestra panorama zlasti kiparskih prizadevanj, da bi generala Maistra spomeniško upodobili, najraje kot generala na konju. So neki pomisleki, ali je Maister sploh jahal. Je, seveda je, že leta 1908 v omenjeni slavnosti jubilejni povorki na Dunaju, torej je jahati kar znal. Komelj je pri nekaterih razpisih sam aktivno sodeloval in predstavlja vsebino in predlagane še spomeniške rešitve, ki niso bile realizirane, a vseeno obstajajo in bi jih kot osnutke lahko kje muzejsko postavili na ogled, kot v Maistrovi rojstni hiši, ki je medtem postala muzej.
Maistrov spomenik v Kamniku, avtorja Antona Segulina, 1970
Odprto je in aktualizirano vprašanje preselitve Maistrovega groba oziroma posmrtnih ostankov na novo, bolj monumentalno parkovno lokacijo. O tem, še posebej seveda o Plečnikovih načrtih za to, piše Peter Krečič. Plečnik je svoj prvi načrt za Maistrov grob napravil že leta 1934, zatem leta 1938 in na koncu še kot dopolnitev drugega načrta leta 1939. Ob tem sta objavljeni dve fotografiji prostorskega prikaza Maistrove grobnice po Plečnikovem načrtu iz leta 1938. Ta projekt še ni realiziran niti ob stoletnici, ki ji je knjiga namenjena.
Rudolf Maister na fotografiji iz leta 1927
Kako je bil Maister v javnem obravnavanju in omenjanju veliko let nezaželen, ali pa mu je še prej grozila okupatorska nevarnost, poučno razkriva Alenka Puhar, o reševanju velike Maistrove knjižnice s selitvijo v Zagreb in zatem dodatno intervencijo Otona Župančiča s pomočjo italijanskega slavista Umberta Urbanija, da bi jo rešili, ker so jo hoteli Nemci zapleniti, pa Vlasta Stavbar. 5970 enot knjižničnega gradiva je sedaj v Univerzitetni knjižnici Maribor.
Rudolf Maister – Bled, olje, 1897
Bibliografijo del o Rudolfu Maistru (1987 – 2016) je prispeval Dejan Kac. Bibliografija je nadaljevanje že poprej in v drugih publikacijah objavljene bibliografije. Tu objavljena obsega 772 enot, a ni celovita.
Rudolf Maister je še odprt slovenski kulturni, politični, vojaški, domoljubni, bibliofilski, slikarski, pesniški in še kakšen fenomen.
Pogreb Rudolfa Maistra v Mariboru leta 1934
Slovenska država je dolžna poskrbeti za uresničitev tistih načrtov, na katere knjiga jasno opominja. Zaenkrat smo dobili državni praznik, od leta 2005 Dan Rudolfa Maistra 23. novembra.
Marijan Zlobec