Na 34. Slovenskem knjižnem sejmu je toliko debat, forumov, okroglih miz, srečanj, predstavitev, da se ne znajdeš, četudi imaš v rokah njihovo zloženko kot kompas, ki te popelje na prizorišče, a ponavadi zamudiš ali zgrešiš, saj je dogodkov preveč in se prekrivajo. Sejem je ostal v zadnjih dveh dneh živahnejši, kot je bil na začetku, a mnogih struktur tu še vedno ni, zlasti ne iz vrst politike, menedžmenta, gospodarstva, ki vedno želijo biti na oblasti za vsako ceno. In to brez knjig, saj je branje zapravljanje neplačanega časa.
Marij Čuk sredi debate, vse fotografije Marijan Zlobec
V Debatni kavarni je med mnogimi debatami potekala Preveč Ljubljane, premalo Trsta kot pogovor o decentralizaciji slovenske kulture. Udeležili so se je pesnik, pisatelj, publicist, urednik, kandidat za položaj predsednika DSP Marij Čuk, univerzitetni profesor, publicist in zgodovinar dr. Ivan Verč, urednik Ivan Dobnik in književnik Primož Sturman, pogovor pa je povezovala urednica pri tržaški Mladiki Nadia Roncelli.
Primož Sturman
Iz metropole ni bilo nikogar, bodisi ki bi zagovarjal državno politiko, bodisi odnos do slovenske narodne skupnosti v zamejstvu. Govorili so med sabo kot da bi prepričani prepričevali prepričane. Slovenska skupnost propada, to vedo si, razen vlade v Ljubljani. O tem govori in govori, piše in piše Boris Pahor že leta in desetletja: “Ljubljane mi ne zanimamo!” Ministri se menjavajo, a jih problematika slovenskega zamejstva ne briga, niti ne poznajo ne življenja, ne ustanov, ne ljudi, zakonov, lokalne politike, programov, politične situacije…
Dr. Ivan Verč in Ivan Dobnik
Ob pogovoru so spomnili na nekdanji enotni ali skupni slovenski kulturni prostor v okviru krovne organizacije SZDL Slovenije, ki je bolje funkcioniral kot sedaj, ko je meja, čeprav je ni več, še hujša kot je bila nekdaj, ko so v Trst vsi drveli po nakupih. Uveljavljal se je interes, ki ga danes ni več. Slišali smo tudi ugotovitev, da veliko Slovencev v matici sploh ne ve, da živijo sonarodnjaki v Italiji kot avtohtono prebivalstvo že stoletja.
Kot je omenil Marij Čuk, so slovenski mediji včasih imeli v Trstu tri svoje dopisnike, danes nobenega časopisa več ne zanima, kaj se s Slovenci na Tržaškem in Goriškem dogaja. Na njihovo edino in osrednjo tiskovno konferenco na 34. SKS da sta prišla samo dva novinarja; z Radia in jaz, pa so predstavili celoletno založniško dejavnost treh založb: ZTT. Mladike in Goriške Mohorjeve družbe.
Marij Maver in dr. Anton Stres
Slišali smo, da je možnosti objavljanja literature v osrednjih literarnih revijah malo, prav tako izdajanja knjig in nasploh dobivanja kritiških ocen zamejskih knjig (Dobnik, Sturman).
Dr. Ivan Verč
Ivan Verč pa je med drugim menil, da bi se morali zamejci tudi sami vprašati, kaj lahko Ljubljani ponudijo takega, da bi bili zanjo bolj zanimivi.
Strica iz ozadja: dr. Miha Kovač in dr. Andrej Blatnik, ki je predstavil svojo knjigo Izdati in obstati
Andrej Blatnik, pisatelj, prevajalec, urednik in predavatelj založništva na ljubljanski Filozofski fakulteti, v svoji najnovejši knjigi Izdati in obstati nazorno oriše spremembe na knjižnem trgu, spremembe, ki jih je spodbudil tehnološki razvoj, ob tem se opre tako na raziskave slovenskega in svetovnega trga ter tudi na osebne izkušnje. O knjigi, objavljeni v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura, se je pogovarjal z Markom Goljo na Pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma.
Obisk bi lahko bil še večji, zlasti odraslih
Filmska kritičarka Ingrid Kovač Brus in harmonikar Marko Hatlak
Madžarska, država v fokusu se je izkazala
Kuhajmo z drožmi in Anito Šumer
Otroška literatura je največja slovenska tradicija
Urednici Založništva tržaškega tiska iz Trsta Alina Carli in Martina Kafol
Mladinska knjiga ima vedno prestižni prostor, še raje celo dva ali tri
Večna dama, pisateljica in založnica Breda Smolnikar
Cankarjeva založba ne more brez svojega soimenjaka
Marijan Zlobec