V posebni številki zbirke Litteræ Slovenicæ je pravkar izšel angleški prevod Cankarjevih »Podob iz sanj« / »Images from Dreams«, ki sta ga pripravila prevajalca in pisatelja Erica Johnson Debeljak in Jasmin B. Frelih. Na sejmu pa je največji odmev izzvala knjiga Marcela Štefančiča,jr. Ivan Cankar Eseji o največjem. Okrog Debatne kavarne se je zbralo toliko ljudi, da niso mogli vsi “noter”.
Hinko Smrekat – Ivan Cankar leta 1917
V knjigo so tematsko vključene reprodukcije akademskega slikarja Mitje Ficka po izboru umetnostnega zgodovinarja, pesnika in pisatelja Roberta Simoniška. Spremno besedilo h knjigi je napisala pesnica, pisateljica in filozofinja Katja Perat. Za oblikovno podobo knjige pa je poskrbela večkrat nagrajena oblikovalka Pavla Bonča.
Hinko Smrekar – Na kolena svet, jaz sem Ivan Cankar
»Uspešno je zaključen je eden najzahtevnejših knjižnih projektov, ki smo se ga lotili na Društvu slovenskih pisateljev. Z njim smo se prav v Cankarjevem letu po eni strani želeli pokloniti našemu velikemu pisatelju in stanovskemu kolegu, po drugi pa s prvo posebno številko edicije Litteræ Slovenicæ odpiramo darilno zbirko vrhuncev slovenske književnosti v tujih jezikih v povezavi z drugimi umetniškimi zvrstmi in novimi, tudi drugačnimi pogledi na že kanonizirane avtorje. O Cankarju so tokrat skozi prevod, spremne eseje in slike spregovorili predstavniki mlajše generacije slovenskih ustvarjalcev,« zapiše urednica knjige Tanja Petrič. Delo je izšlo s finančno podporo Evropske unije in Javne agencije za knjigo Republike Slovenije ter z nezamenljivo organizacijsko pomočjo sodelavke za mednarodne programe na DSP, Agate Šimenc. Obiskovalci in obiskovalke 34. slovenskega knjižnega sejma boste knjigo opazili tudi na Pisateljskem odru, kjer se pojavlja kot scenski element po zaslugi scenografinje Patricije Vrbnjak.”
Ivan Cankar v angleškem prevodu na 34. Slovenskem knjižnem sejmu, foto Marijan Zlobec
Zelo veliko pozornost vzbuja knjiga Ivan Cankar literarni revolucionar, foto Marijan Zlobec
Šopek Cankarjevih pisem iz Slovenskih goric na Rožnik, foto Marijan Zlobec
Cankarjevo leto se ob bližajočem se pisateljevem dnevu smrti 11. decembra bliža vrhuncu, foto Marijan Zlobec
Marcel Štefančič, jr. med predavanjem in predstavitvijo svoje knjige o Ivanu Cankarju, foto Marijan Zlobec
Eseji o Cankarju Marcela Štefančiča, jr. so izšli pri založbi UMco
Hinko Smrekar – Ivan Cankar
Ivan Cankar si ni upal risarsko portretirati lastne matere, foto Marijan Zlobec
“Cankarjeve ženske zato izgledajo tako, kot da bi planile iz Gileada, represivne, mačistične, teokratske republike v TV-seriji Deklina zgodba (The Handmaid’s Tale), posneti po romanu Margaret Atwood (1985). Tu so ženske podvržene psihičnemu, emocionalnemu in fizičnemu nasilju, tu jih prekvalificirajo v »neženske«, tu jih mučijo, trpinčijo, tu ječijo, kričijo in krvavijo, tu brezmejno trpijo, a vendar se – tako kot Cankarjeve ženske – tolažijo: “Le v trpljenju bomo našle milost.”
Ivan Cankar 1915
Vse so delali, da bi ga nekako ustavili ali pa vsaj omejili. Pozivali so k linču, kritiki so ga razsuvali, Fran Govekar, nekoč njegov prijatelj, ki je postal Pat Garrett, ga je razglašal za »patološki« primer, češ da pozna le »par cip, serijo ciparn in pajzljev«, da je zašel v »sifilitično strujo« in da je »nemoralen v vsem pomenu te besede«, sanje pa jim je izpolnil škof Anton Bonaventura Jeglič, ko je leta 1899 sežgal Cankarjevo Erotiko.
Novo branje del Ivana Cankarja, foto Marijan Zlobec
A tedaj se nad tem niso kaj dosti zgražali. Danes se precej bolj. Zgražanje nad Jegličevim sežigom Erotike je v vseh teh letih postalo del slovenskega sekularnega kanona. Toda ironija je v tem, da danes ne bi sežgali le Erotike. Danes – v času nove politične korektnosti, povečane kulturne občutljivosti – bi se zdel Cankar še bolj moteč, mučen, neznosen in nesprejemljiv kot pred dobrimi stotimi leti.”
V Debatni kavarni so govorili o Ivanu Cankarju in pili njegovo Skodelico kave: Samo Rugelj, Marcel Štefančič, jr. in Zoran Smiljanić, foto Marjan Zlobec
“Jasno, v današnji Sloveniji ni takšne revščine, kot je divjala v Cankarjevem času. In če že je, ni tako strašna. In če že je strašna, ni tako odvratna. In če je že odvratna, potem to – glede na družbeno bogastvo, ki se pretaka pri nas – deluje res noro.”
Naslovnica knjige Ivan Cankar:podobe iz življenja Blaža Vurnika in Zorana Smiljanića
Stripovska biografija o življenju in delu velikana slovenske moderne je na 34. Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado knjiga leta 2018.
V letu 2018, ki ga je zaznamovala stoletnica smrti največjega literata slovenske moderne, smo se Ivanu Cankarju priklonili tudi s stripovsko biografijo, in to na kar 144 straneh!
Strip Ivan Cankar: podobe iz življenja je živopisni životopis našega največjega pisatelja od zibke do groba, s poudarkom na nekaterih najbolj sočnih citatih iz njegovih del, ki tudi več kot sto let kasneje še vedno ostajajo zelo aktualni. V živahnem stripovskem jeziku predstavlja Cankarjevo kompleksno, strastno in ustvarjalno osebnost, kot tudi nekatere sodobnike, prijatelje in številne ljubezenske zveze. Poznavalski scenarij je delo dr. Blaža Vurnika, sicer zgodovinarja in kustosa v Mestnem muzeju Ljubljana, za realističen prikaz Cankarjevega življenja z redkimi slogovnimi odmiki v karikaturo, simbolizem in nadrealizem pa je poskrbel stripar Zoran Smiljanić.
Mar res o Ivanu Cankarju vemo že prav vse? Nikakor! Od otroštva, ko je bil podoben korejskemu vojščaku, in enajste šole pod mostom, kjer so s prijatelji lovili kapeljne, pa do šolskih dni in pisateljevanja. Od Vrhnike do Ljubljane in Dunaja ter še kam. Ivan Cankar ni le brezmadežna in lepo počesana podoba z metuljčkom in mogočnimi brki, ki na nas zre iz šolskih učbenikov, niti samo podoba ponosnega umetnika v pižami in s kahlo na glavi namesto klobuka kot na eni od karikatur Hinka Smrekarja, ampak tudi vse tisto vmes. Stripovska pripoved je tako črno-bela le na vizualni ravni, sicer pa polna barvitih zanimivosti ne samo o Cankarju, ampak tudi o njegovih sodobnikih in njihovem času. Pisateljevo življenje, značaj in delo povezuje v neločljivo celoto, ki bi bila verjetno zanimivo branje tudi za samega Cankarja. Poglobljeno in poučno, a tudi nebrzdano in zabavno!
Strip je ob stoletnici smrti Ivana Cankarja izšel v sozaložništvu Muzeja in galerij mesta Ljubljane ter Stripburgerja / Foruma Ljubljana. Spremno besedo z naslovom Podobe Ivana Cankarja je napisala Ana Bogataj, slovenistka in umetnostna zgodovinarka, članica uredništva revije Stripburger.
Marijan Zlobec