Dogodkov na 34. Slovenskem knjižnem sejmu je toliko, da vsakomur pride kaj prav, si česa želi, pričakuje, se sooča ali je celo udeležen v razne debate, pogovore, predstavitve, okrogle mize. Če je vsega preveč, ne vem, vem pa, da je bilo že nekaj dogodkov, ki so me sicer zanimali, istočasno na različnih odrih. Ali da je bilo na nekaterih manj ljudi, kot bi si zaslužili.
Dobitnica nagrade Mira Stanislava Chrobakova Repar, vse fotografije Marijan Zlobec
Literarno nagrado Mira za leto 2018 je prejela slovaška in slovenska ustvarjalka Stanislava Chrobakova Repar. Žirija jo je nagradila za bogato in vsestransko kulturno delovanje, posebej na področju književnosti, kjer je v slovenski kulturni prostor vnesla nov pogled na umetniško izražanje.
S svojim književnim, prevajalskim in literarnovednim prispevkom je pesnica, pisateljica, prevajalka, literarna kritičarka in znanstvenica, urednica in založnica Stanislava Chrobakova Repar vtisnila markanten pečat slovenski kulturi zadnjih dveh desetletij. Zaradi lastne primarne “drugosti” in “drugačnosti” je z napornim in vztrajnim prebijanjem ter prebitjem v nov prostor pokazala na pomembnost in hkrati na relativnost vsakršne ukoreninjenosti, udomačenosti in mejnosti, ob tem pa v svojem izvornem prostoru opazno uveljavila slovensko književnost, piše v utemeljitvi.
Škof, teolog in doktor filozofije dr. Anton Stres je predstavil svoj avtorski in zelo obsežen Leksikon filozofije
Bo Leksikon filozofije dr. Antona Stresa prejel Veliko nagrado 34. SKS ?
Leksikon filozofije dr. Antona Stresa je razlagalne narave in vsebuje več kot 2400 gesel. Gre za edinstven slovar na Slovenskem, saj ga v takem obsegu in s tako temeljito filozofsko obravnavo še nismo imeli. Avtor v njem izčrpno obravnava filozofske pojme in imena številnih filozofov najrazličnejših filozofskih smeri in nazorov ter jih opredeli tako s temeljnimi življenjskimi podatki kot tudi z umestitvijo njihovega filozofskega dela. Slovarska gesla obogati z izvirnimi strokovnimi razlagami, ki so plod avtorjevega dolgoletnega filozofskega raziskovanja. Slovar je jasno in pregledno zasnovan. Uporaben je za najširši krog uporabnikov bodisi za njihov prvi stik s filozofskimi vsebinami bodisi za njihovo poglobljeno filozofsko raziskovanje.
Kuhamo s sestro Bernardo
In ker je vsega preveč, zmanjka časa za tisto, čemur je 34. Slovenski knjižni sejem najprej namenjen; ogledu in morebitnemu nakupu knjig. Ne pozabimo, da jih je na sejmu 25 tisoč: različnih.
Svobodni raziskovalec, naravovarstvenik in publicist Anton Komat
Anton Komat je prisoten na 34. SKS kar sam in v celoti. S svojimi kritičnimi ekološkimi študijami in knjigami ima vedno prav, a politiki ga ne poslušajo, kaj šele ubogajo, a on vztraja.
Primož Premzl s knjigo Novi Maribor kandidira za najlepšo knjigo 34. SKS
Dr. Dušan Plut je ostal zvest svojemu strokovnemu ekološkemu področju
Roddy Doyle je razložil svoj prevod libreta za Mozartovo opero Don Giovanni
Roddy Doyle je med slavnejšimi tujimi gosti 34. Slovenskega knjižnega sejma. Morda je najbolj presenetil s priznanjem, da sodeluje in piše na FB, tako da je s tem gradivom objavil že dve knjigi. Prav tako odgovarja na vsa pisma svojih bralcev.
Tina Mahkota kot prevajalka irskega pisatelja Roddyja Doyla in dela Super !
Prevajalka Tina Mahkota ima zadnja leta prevajalsko srečo. No, kdor je pozabil, naj mu povemo, da je hčerka slavne pevke Marjane Deržaj in alpinista, novinarja, urednika in publicista Anteja Mahkote.
Ljubljana na literarnem zemljevidu Unesca
Občinstvo ob Pisateljskem odru
Odmevna knjiga Poslednji kristjani Beg in izgon z Bližnjega vzhoda nemškega avtorja Knappa Andreasa je na Debatni kavarni v diskusiji dr. Ivana Janeza Štuheca in dr. Draga Ocvirka dobila novo predstavitveno dimenzijo. Ob poročilih o sirski vojni in islamistični strahovladi na Bližnjem vzhodu le redko kdo omeni usodo tamkajšnjih kristjanov, na katerih se že dolga stoletja lomijo kopja takšnih in drugačnih – vselej zgolj kratkovidnih – interesov velesil. Nedavna stota obletnica ponekod še vedno zamolčanega rodomora nad Armenci je bila zgolj bled opomin na preganjanje, ki so mu v tem delu sveta izpostavljeni prvotni krščanski prebivalci. Zaradi neznosnih razmer, ki pogosto izhajajo iz povsem zakonsko utemeljene neenakosti, se njihovo število na Bližnjem vzhodu drastično manjša. So ti, ki jih je srečal Andreas Knapp, poslednji bližnjevzhodni kristjani? Zgodovinsko in dokumentarno podkrepljeno delo prinaša dragocena izhodišča za razmislek o sedanjem zgodovinskem trenutku ter nas vabi, da v njem trezno prevzamemo svoj del odgovornosti.
Debatna kavarna je polna od jutra do večera: dr. Ivan Janez Štuhec in dr. Draga Ocvirk
Kaj bo s krščansko Evropo ni niti najmanj nedolžno vprašanje. Pogled na vlogo, govorjenje in odločitve nemške kanclerke Angele Merkel, pa tudi papeža Frančiška, vzbujajo čedalje večjo skrb.
Doylev podpis in zapis Zdravku Kafolu v uradno spominsko knjigo 34. Slovenskega knjižnega sejma
Marijan Zlobec