Založništvo tržaškega tiska na 34. SKS z dvajsetletno novo tradicijo


Založništvo tržaškega tiska je opoldan obelodanilo svoj novi jubilej – dvajsetletnico novega delovanja po krizi, ki je pred tem zajela to zelo močno slovensko založbo in ji je skorajda grozil propad. 20 – letnico je obeležila s katalogom vseh izdanih knjižnih del od 1998 do 2018, danes pa jim je dodala nekatera nova.

Kafol Martina 1 IMG_0515.jpg

Urednica Martina Kafol, vse fotografije Marjan Zlobec

Katera knjiga ZTT bo imela največji odmev, je težko reči. Morda sam Ivan Cankar v novem zboru krajših del in njihovem italijanskem prevodu v okviru Cankarjevega leta s posebnim naslovom Na otoku/Sull’Isola. Gre za enajst črtic, ki jih je prevedla Paola Lucchesi, izbrala in uredila pa jih je prof. Marija Mitrović. Knjiga nagovarja bralca skozi prizmo tematskega izbora črtic, ki niso značilne le za pisateljev prostor in čas, temveč so v literarni jezik prevedene eksistencialne situacije, v katerih se zrcalimo tudi mi.

Kravos 1 IMG_0597.jpg

Marko Kravos

Popoldan je na temo Ivana Cankarja in omenjene knjige potekala okrogla miza Cankar dvakrat v italijanščini: aktualno in intimno, na kateri so sodelovali  Marija Mitrovič, Darja Betocchi in povezovalec Marko Kravos.

Kravos 3 IMG_0633.jpg

Okrogla miza

Knjiga Pod zeleno streho Barbare Žetko je njena druga knjiga pri ZTT. Avtorica je izbrala najzanimivejše kolumne, ki so pod istim naslovom izhajale v Primorskem dnevniku. Ker je avtorica arhitektka, je njena knjiga namenjena še vsem ljubiteljem arhitekture, narave in okolja, ki si prizadevajo, da bi izboljšali prostor, v katerem živijo. Knjiga je kot nekak informativni prvoosebno, izpovedni učbenik, napisan v lepem in razumljivem jeziku.

SKS IMG_0502.jpg

Jutri bo sonce in Kras bo čudovit

Morda je posebno pozornost vzbudilo mnenje ali opažanje ali celo ugotovitev strokovnih sodelavcev šol ali šolnikov samih, da se je grafološka podoba šolarjev zelo poslabšala in nam nemara celo grozi, da ne bomo več znali pisati. V tem smislu vzgoje pisanja so izdali dva grafomotorična zvezka Od črte do črke ter Riše, pišem in packam.

Kafol 2 IMG_0527.jpg

Martina Kafol predstavlja knjigo Jolke Milič

Knjiga Silhuete Majde Artač Sturman prinaša izbor njene kratke proze. Dvanajst pripovedi so kot črtice, ki spominjajo na letošnje Cankarjevo leto in nosijo tak naslov, da skicirajo značaje, osebe, predmete, človeške usode. Silhuete so kot obris in vtis, srečanje in slovo, slutnja in spomin, kot piše avtorica v uvodu. Pripovedi, ki se berejo z očmi, a doživljajo s srcem in dušo.

Carli IMG_0540.jpg

Alina Carli

Ob sedemdesetletnici smrti pesnika Iga Grudna so izdali zbirko Miška osedlana in druge otroške pesmi. Ilustracije so oskrbeli Katarina Kalc in dijaki OŠ Virgila Ščeka z Nabrežine.

Mladinska revija Galeb ostaja še naprej priljubljena tradicija za mlade bralce.

Poseben izziv je knjiga Jolke Milič O prevajanju in poeziji in še o marsičem (kramljanja) s spremno besedo Tatjane Pregl Kobe. Milič sebe malo ironično predstavlja kot poetessa laureata, kar pomeni, da lahko patentirano spregovori o vsem, kar je njen predmet razmišljanja, ugotavljanja, polemike, kritike, izzivanja, oživljanja, nespregledanja… V knjigi lahko preberemo, kaj vse je zanjo škandalozno, a za druge žal ni. Večkrat dvigne prst ravno tam, kjer ga drugi povesijo.

ZTT IMG_0637.jpg

Prevajalka Darja Betocchi

Zelo posebna je knjiga Jutri bo sonce in Kras bo čudovit Pinko Tomažič v besedi in sliki s poudarkom na pričevanjih, dokumentih in fotografijah. Iz pričevanj lahko razberemo, da je bil Pinko Tomažič izredno razgledan, tudi politično, načitan, iskriv v debatah, rad je potoval in proučeval kraje, najbolj pa ga je zanimalo, kako delajo in živijo delovni ljudje.

ZTT IMG_0640.jpg

Stojnica ZTT

Sanja Širec je izdala pesniško zbirko Hiša razvajenih otrok. Malo je lokalna, malo jugoslovanska, malo se spominja že pokojnih literatov, kot Aleša Debeljaka, malo išče identiteto. Naslov zbirke je en pesemski cikel. Spremno besedo je napisal Marko Kravos. Sanja Širec je bila sicer rojena v Pulju leta 1969 kot hčerka slovenskih staršev umetnostnih zgodovinarjev. Živela je v Ljubljani, Kopru, Izoli in zadnjih dvajset let v Trstu.

Založnik Lojze Wieser je napisal knjigo za otroke Zgodba o zmaju Direndaju…, ki je izšla tudi v italijanščini in nemščini pri Dravi. Knjigo je ilustriral Štefan Turk.

(se nadaljuje)

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja