Začel se je 34. Slovenski knjiži sejem. S številnimi govorci, podelitvijo priznanja SKS in Schwentnerjeve nagrade, nastopom madžarskega jazz ansambla in prvim ogledom sejma, na katerem je predstavljenih nad 25.000 slovenskih knjig, med njimi nad 3000 novih, 106 založb, pa tudi precej tujih, saj je letos v fokusu Madžarska.
Predsednik vlade Marjan Šarec med nagovorm v Linhartovi dvorani, vse fotografije Marijan Zlobec
Zbrane v ne povsem polni Linhartovi dvorani je nagovoril predsednik vlade Marjan Šarec, ki je izpostavil pomen branja za širšo razgledanost ter pomen branja leposlovja za lepše izrazoslovje. Povedal je, da je svojima hčerkama, ki imata sedaj devet in enajst let, rad prebiral pravljice, danes pa sami hodita v knjižnico in prinašata domov knjige za višjo starost kot je njuna. Omenil je dosežke sodobne tehnologije, a sklenil, da nobena pametna naprava ne more nadomestiti občutka knjige v roki. Želi si, da knjiga vendar ne bi izumrla ter bi “ohranila svoj primat in častno mesto na naših policah, ker sicer ne bomo znali ceniti svojega naroda in jezika”. O politiki pa je dejal, da bo vedno kritizirana. Žal pa predsednik vlade ni obljubil nobenega ukrepa, s katerim bi država popravila zelo slabo materialno stanje slovenskega založništva in predvsem pisateljev.
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto
Velik odmev na otvoritveni slovesnosti je ime nagovor madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta. Izrazil je zahvalo, počaščenost in priznanje, da je 34. Slovenski knjižni sejem povabil Madžarsko kot državo v fokusu sejma. Spomnil je, da je madžarski jezik med ostalimi v svoji evropski okolici nekaj posebnega. Zanj bi lahko rekli, da se kaže v nekakšnih sistemih ali kodih. Tako kot je madžarščina nekaj posebnega, pa je tudi slovenski jezik, zato moramo storiti vse, da se bosta oba jezika (in književnost v njih) ohranila. Spomnil je na Avgusta Pavla kot posrednika med madžarsko in slovensko literaturo, pa tudi na to, da se Madžarska na 34. SKS predstavlja z zelo bogatim programom, celo bogatejšem, kot ga je imela na knjižnem sejmu v Parizu. Poskrbela je za številne prevode madžarskih del v slovenščino, markanten pa bo še obisk madžarskih književnikov na sejmu s svojimi predstavitvami in branji. Svoj nastop je sklenil z ugotovitvijo, da bosta obe prijateljski državi; Madžarska in Slovenija, tesno prijateljstvo potrebovali še v prihodnje, posebej glede na sedanje okoliščine.
Bojan Švigelj
Predsednik upravnega odbora Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Bojan Švigelj je dejal, da ob pregledu stanja od prejšnjega sejma do danes založniki ne morejo biti zadovoljni. Ob tem se je spomnil besed starejših kolegov, da je kriza v založništvu vedno, založniki pa so še vedno tu.
Slovenski trg je majhen, knjige bere zgolj slaba polovica ljudi, kupuje pa jih še manj. Rešitev je v kontinuirani kampanji o pomenu branja in kupovanja knjig. Kljub vsej dostopnosti informacij na pametnih telefonih je dokazano, da je za učinkovito učenje potrebno poglobljeno branje, kar pa omogoča le knjiga, ki jo imamo v roki.
Nastopil je Ivan Cankar z nekateri aktualno kritičnimi opazkami, ki pa niso povedale nič novega
Schwentnerjev nagrajenec Tine Logar
Tine Logar je imel dolg zahvalni govor. Najbolj opazna misel je bila, da so založbe nad-ego vsega, kar se s knjigo in okrog nje dogaja. Zahvalil se je vsem svojim številnim sodelavcem v založbah, v katerih je deloval: v DZS, CZ in MK.
Predsednica DSP Aksinija Kermauner
Priznanje Slovenskega knjižnega sejma je prejelo Društvo slovenskih pisateljev za “dolgoletno sodelovanje pri pripravi in izvedbah osrednje slovenske knjižne prireditve”. V imenu DSP se je zahvalila nova predsednica Aksinija Kermauner in pri tem spomnila na vse druge predsednike DSP pred njo, ki imajo za to priznanje največ zaslug.
Zdravko Kafol
Predsednik upravnega odbora sejma Zdravko Kafol pa je opomnil, da so knjižni sejmi trdoživi dogodki, ki že več stoletij predstavljajo srečevališča vseh, ki imajo radi knjige: “So prostori s tisočerimi vrati v druge prostore, svetove, življenja in čase.” Prvi sejmi so namreč nastali že v času Leonarda in Michelangela.
Nagovor Svetlane Makarovič
Zaključni nagovor je imela pesnica Svetlana Makarovič. Med drugim je dejala, da je nekoč, ko je stanovala v nekem stolpu in jo je pozimi zelo zeblo, kurila tudi s knjigami, celo s Cankarjevimi. A ene knjige Zbranih del Ivana Cankarja ne bi nikoli skurila. To je enajsta, v kateri je objavljen Cankarjev spis Slovensko ljudstvo in slovenska kultura. Po njenem prepričanju bi Ivan Cankar danes nosil rdečo zvezdo, (tako kot jo je imela sama všito na srčni strani svoje obleke, v kateri je nastopila).
Ivan Cankar je bil slovenski proletarec.
Rdeča zvezda je znamenje proletariata
Madžarski glasbeniki so nastopili še na Forumu za obiskovalce
Marijan Zlobec