Skupna predstavitev štirih slovenskih založb s Tržaškega in Goriške, širše Videmske krajine, kjer žive Slovenci, je na vsakoletnem Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani poseben praznik, ki za vse avtorje, založnike, sodelavce, širšo kulturno in bralsko javnost pomeni poseben, če ne celo največji praznik. Brez slovenskih zamejskih založb sejma ni in ne more biti. Vsako leto opažamo nove in nove avtorje na vse področjih kulturnega, znanstvena, poljudnoznanstvenega, publicističnega in seveda literarnega ustvarjanja. Starejši pa ustvarjaj in ohranjajo žlahtno tradicijo že desetletja, saj je vzornikov toliko, da je nemogoče izpreči ali se celo umakniti.
Veselje s slovenskimi knjigami, vse fotografije Marijan Zlobec
Velika zahvala gre vsem ženskam urednicam, ki s se na današnji opoldanski predstavitvi v dvorani Lili Novy predstavile kot prave profesorice svojega poklica. Prav tako je bila opazna pripadnost vsemu uredniškemu in organizacijskemu, povezovalnemu, informativnemu in kulturnemu početju v širšem smislu. Slovenske založbe so Slovencem v ponos, zato ne preseneča širša odmevnost tako v italijanskem kulturnem prostoru kot z nekaterimi knjigami še v avstrijskem ali nemškem, kot smo videli na današnji predstavitvi nekaterih prevedenih knjig.
Alojz Rebula je dočakal svojo zadnjo knjigo malo pred smrtjo
Založba Mladika je v letu 2018 utrdila svojo vlogo vrednotenja in promoviranja slovenskih avtorjev in slovenske besede v Italiji. Mladikin knjižni program je široko zasnovan z izvirnimi literarnimi deli ter spominskimi in domoznanskimi zapisi.
Izpod peresa Marija Čuka je izšel nov roman Prah, ki je zaključni del avtorjeve »zamejske« trilogije. Delo govori o zgodovini Slovencev na Tržaškem po 2. svetovni vojni. Pripoved usode glavnega junaka Ivana Čuka, njegove družine in prijateljev je hkrati pripoved o slovenski narodni skupnosti v Italiji, ki izgublja stik z lastnim jezikom, kulturo in pripadnostjo. Bralcu se ob prebiranju te zgodbe postavlja vprašanje, kam vse to lahko pelje.
Urednica Nadia Roncelli je posebej omenila časovno strukturo trilogije, ki zajema v vsaki knjigi po eno desetletje.
Pesnik, pisatelj in urednik Marij Čuk
Meseca septembra je pri Mladiki izšel zadnji roman pisatelja Alojza Rebule z naslovom Ob pritoku Jangcekjanga, v katerem avtor skuša slutiti prihodnost sveta in Cerkve in to po tem, ko se je Evropska unija po velikih naporih razširila v Svetovno unijo, Sveti sedež pa se je preselil na Kitajsko. V svojem zadnjem delu pisatelj razmišlja o veri in poslednjih vprašanjih človekovega posmrtnega življenja, v katerega je Rebula dosledno verjel. Kmalu po izidu knjige je pisatelj umrl, tako da jo smemo razumeti še kot osebno duhovno dediščino
Iz zakladnice literarnega natečaja revije Mladika iz let med 1973 in 2016 je izšel izbor najbolj reprezentančnih novel tega obdobja z naslovom 30 najboljših. Izbor je pripravila in uredila Evelina Umek in zajema avtorje iz matice, zamejstva in zdomstva.
Urednik in pisatelj Marij Maver
Iz dnevnika mlade družine je naslov postumne kratkoprozne zbirke Matejke Peterlin, ki v avtobiografskih zgodbah pripoveduje o življenju mlade petčlanske družine v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Spremno besedo je napisala avtoričina hčerka Manica Maver.
V novi knjigi pesnika in pisatelja Miroslava Košute z naslovom Oder med sanjo in stisko so zbrani zapisi o gledališču, ki so nastali med letoma 1963 in 2018, jedro pa sta obdobji četrtstoletnega vodenja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in poldrugo leto v pričakovanju upokojitve. V gradivu, ki zajema pisma, intervjuje, članke, ocene in mnenja, Miroslav Košuta opozarja na viharnost zakulisnega dogajanja v SSG in na trdoživost ustanove, ki je globoko zakoreninjena med ljudmi in razraščena z gledališko ustvarjalnostjo v matici. Knjiga je že doslej bil nekajkrat odmevno predstavljena in vzbuja zelo veliko pozornost tako v zamejstvu kot v matici. Knjigo je opremil slikar in gledališki scenograf Marjan Kravos.
Urednica Mladike Nadia Roncelli
Knjiga Bojane Daneu Don Begunec nikdar je izvirni spominski zapis o begunski izkušnji, ki jo je avtorica doživela še kot otrok. Rojena primorskim staršem na Dolenjskem, je izkusila begunstvo na lastni koži, najprej na Vrhniki, nato v od Nemcev okupiranem Mariboru, v osvobojeni Beli krajini, kjer je po predaji Italije leta 1943 delovala ruska misija, v Beogradu, v Banatu na madžarski meji, dokler se njena družina ni vrnila na Primorsko in se spet združila, najprej na Goriškem, nato na Tržaškem, kjer sta starša, učitelja, aktivno sodelovala pri ponovnem ustanavljanju slovenskih šol.
Na prvo svetovno vojno se navezuje delo Vilija Prinčiča Neme priče vojnih grozot 1915–1918, ki predstavlja 54 spomenikov, obeležij in drugih spominskih objektov, ki jih je vojna izpred stotih let zapustila na ožjem območju Goriške, v Posočju in na Tržaškem. Knjiga vsebuje veliko fotografskega gradiva; zanimiva pa je ne samo z zgodovinskega, ampak tudi z izletniškega vidika, saj ponuja in razkriva zanimive destinacije v naravo po naši bližnji okolici. Zaradi velikega zanimanja za obravnavano snovjo je knjiga v tem letu doživela nov ponatis.
Tržaško veselje na knjižnem sejmu
V knjigi Jožeta Mihevca Skozi taborišča do sreče s spremno besedo Rozine Švent in z zapisi Milke in Toneta Mihevca beremo zgodbo preproste kmečke družine iz Notranjske: težko življenje rojakov, ki so po prvi svetovni vojni prišli pod Italijo, izselitev in revščina v predvojni Jugoslaviji, usodno zarezo vojne in revolucije. Maja 1945 so se vsi trije bratje podali proti Avstriji. Jože je šel skozi avstrijska, Milka skozi italijanska begunska taborišča, Tone pa je bil vrnjen v Jugoslavijo in je preživel teharsko tragedijo. Delo je tretja knjiga zbirke Zapisi iz zdomstva.
V tem letu je založba ponatisnila uspešnico Robija Šabca in ilustratorja Staša Kleindiensta, namenjeno najmlajših bralcem, pustolovsko zgodbo dobrih piratov Vida in Ama z naslovom Brata pirata in zaklad iz Čokolandije.
Slovenski založniki iz zamejstva ne jočejo, tako kot njihovi kolegi iz matice
Ljubiteljem matematike in strokovnjakom s tega področja namenja založba delo matematika in fizika, dolgoletnega profesorja na mariborski univerzi Draga Bajca Kvadrat, v katerem je zbral o kvadratu in okoli njega sto nalog.
Neutrudni kapitan Bruno Volpi Lisjak, odlični poznavalec pomorstva in ribištva, je pripravil novo delo na morsko tematiko. Knjiga Tuni in Slovenci povezani skozi stoletja v treh razčlenjenih poglavjih spregovori o tunolovu v antiki, o zgodovini tunolova v Tržaškem zalivu in o posebnosti tunolova na slovenski način z bogato bero dokumentarnega in fotografskega gradiva.
Zadnji trenutki štirih urednic pred ljubljanskim nastopom
Pesniška zvrst je v knjižnem programu založbe Mladika odlično zastopana z izvirno zbirko Vinka Bandlja Nebo je prazno s spremno besedo Vilme Purič. V teh pesmih avtor kaže odmik od transcendentalnega iskanja in odločen obrat k imanenci, predvsem z zavezanostjo geografski krajini in prostoru.
V sodelovanju s Slovensko matico je Mladika pripravila dvojezično, slovensko-italijansko izdajo pesmi Marije Kostnapfel z naslovom Pesmi/Poesie. Ob spremni besedi dr. Marije Pirjevec je pesmi v italijanščino prevedla Daria Betocchi. Pesmi Marije Kostnapfel so nekonvencionalne z osebno suverenim slogom, lirski utrinki, iz katerih izhaja občutek tesnobe in negotovosti, brezizhodnosti, osamelosti, praznine in bolečine izgubljenega.
Nova pesniška zbirka z naslovom Vrnil bom svoj obraz Ivana Tavčarja in s spremno besedo Majde Cibic potrjuje širok razpon avtorjeve intimistične izpovedi, ki niha med razmišljujočimi trenutki in bolj vedrim doživljanjem lepot Stvarstva.
Založba Mladika je tudi v tem letu sodelovala z Društvom slovenskih izobražancev in izdala zbornik 52. Študijskih dnevov Draga z naslovom Slovenci v globaliziranem svetu. V zborniku so zbrana predavanje Maje Smotlak o Pojmovanju narodne identitete med Slovenci na zahodni narodnostni meji od 19. stoletja do sodobnosti skozi prizmo romana, zapis Valerije Perger na temo slovenstva v Prekmurju, predavanje Igorja Bahovca o vernosti na Slovenskem in Klemna Jakliča na temo Pravice človeka ali državljana.
Nadia Roncelli pred knjigami Mladike
Prav tako bogata kot knjižni program je bila tudi revija Mladika. V desetih številkah se je revija dotaknila perečih in aktualnih družbenopolitičnih, gospodarskih in kulturnih tem, na primer o današnji vernosti in duhovnosti, o razvoju turizma v Furlaniji Julijski krajini, o pluralizmu v naši družbi ipd. V reviji se objavljajo tudi prozna in pesniška besedila, ocene knjižnih del, članki o zgodovini umetnosti, odmevi na dogajanje v zamejstvu in matici, zgodovinska in spominska pričevanja, razmišljanja o ekologiji in še veliko druge.
Revija, kot je povedala Roncelli, izhaja že 62 let, povečal pa se je tudi njen obseg, saj izide vsaka številka že na 80 straneh. (S pomočjo uradnega predstavitvenega teksta)
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec