Priznani slovenski skladatelj, profesor, publicist in glasbeni urednik Jakob Jež praznuje 23. novembra svojo devetdesetletnico. Jubilej so začeli proslavljati v Celju, v Ljubljani pa bosta jubilejna glasbena dogodka v nedeljo, 18. novembra, ob 18. uri, in v ponedeljek, 19. novembra, ob 19.30 v Rdeči dvorani Magistrata.
Jakob Jež
Na prvem koncertu bodo izvedli presek Ježevega opusa skladb za manjše inštrumentalne zasedbe. Skladateljska vodilna nit v prenikanju v vse prostore glasbene materije je v teh delih izrazita in podvržena osnovni Ježevi poetiki, za katero so značilni bogato črpanje iz narave, pozitivna naravnanost do življenja in vedno prisotno polje svetlobe, ki se izliva iz človeških občutij davnine. Koncert bodo sooblikovali uveljavljeni mlajši glasbeniki, ki so se v predanosti znanju in kvaliteti strokovno izpopolnjevali v skladu s svetovnimi trendi izvajalskih praks: Valentina Štrucelj na klarinetu, tolkalni duo Jana Čibeja in Luka Poljanca, Nina Prešiček na klavirju, Brane Brezavšček na violini, Maruša Brezavšček na kljunasti flavti, Anja Clift na flavti ter Barbara Jernejčič Fürst kot mezzosopran.
Na drugem koncertu svoja nova dela Jakobu Ježu posvečajo njegovi sodobniki – prijatelji in družinski člani Aldo Kumar, Uroš Rojko, Igor Štuhec, Brina Jež Brezavšček, Paul Clift, Marjan Šijanec, Bor Turel in Lojze Lebič. Dogodek bo obogatil Antonio Politano, ki velja za najvidnejšega virtuoza sodobne glasbe na kljunastih flavtah. Izvedel bo dve slovenski deli, ob tem pa daroval slavljencu še dve izvedbi italijanskih rojakov, Giorgia Nettija in Maurizia Azzana. Poleg Politana bodo oder zasedli še Maruša Brezavšček (kljunaste flavte), Anja Clift (flavta), Brane Brezavšček (viola), Nina Prešiček (klavir), Valentina Štrucelj (klarinet) in Duo Dendrocopos (Jan Čibej, Luka Poljanec – tolkala).
Jakob Jež
Če se spomnimo še dogodka v Narodnem domu v Celju, potem naj dodamo, da so mlade pevke in pevci iz Celja ter celjske regije v čast skladatelju priredili koncert njegovih skladb, ki jih je napisal za otroške, mladinske, dekliške, fantovske in mešane mladinske zbore. Posebna točka bo krstna izvedla skladbe Zlatolase deklice v izvedbi projektnega mladinskega pevskega zbora, v katerem prepeva 80 osnovnošolcev iz 25 osnovnih šol savinjske regije. Pobuda za zbor, ki ga vodi zborovodkinja Katja Gruber, je nastala na Gimnaziji Celje – Center (GCC), koordinatorici regijske mreže šol, ki nosi naziv »kulturna šola«, edina srednja med več sto osnovnimi šolami.
Na koncertu v čast Ježevemu visokemu jubileju so ob projektnem zboru kulturnih šol nastopili tudi Otroški pevski zbor OŠ Nazarje, mešana mladinska pevska zbora I. gimnazije v Celju in Šolskega centra Celje, Dekliški pevski zbor, Nonet in FaVoZa Gimnazije Celje – Center z zborovodji Barbaro Arlič Kerstein, Andrejo Ocvirk, Tomažem Marčičem, Davidom Preložnikom, Gregorjem Delejo in Katjo Gruber.
Jakob Jež se je rodil 23. novembra 1928 v Boštanju. Leta 1954 je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani na Oddelku za glasbeno zgodovino, za svoj strokovni izpit leta 1959 pa je izbral temo: Mladostna leta Marija Kogoja, revizija del iz Kogojeve glasbene zapuščine. Kogojevo delo ga je tekom življenja spremljalo kot raziskovalca, zbiralca njegovih skladb, nekatere je tudi revidiral ali združeval osnutke in jih dopolnjeval v celovite skladbe (predvsem samospeve in klavirske skladbe). Kogojeva glasba je vplivala tudi na njegov lasten kompozicijski razvoj.
Jakob Jež je kompozicijo študiral pri Marijanu Lipovšku in Karolu Pahorju. Njegov glasbeni slog Leksikon jugoslavenske muzike opiše: »S sprejetjem nekaterih sodobnih kompozicijskih postopkov je Jež ustvaril svojstveno glasbeno govorico, izpolnjeno z intimno ekspresivnostjo, z razvitim smislom za barvo, liriko in ohlapne strukture – moderno in sodobno govorico, vendar ne tudi nerazumljivo agresivno.«
Jež je deloval kot pedagog, najprej na glasbeni šoli in nižji gimnaziji, nato na Srednji glasbeni in baletni šoli (1955-1970), od leta 1992 do upokojitve pa je bil redni profesor glasbene vzgoje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V letih 1960-1965 je bil član skladateljske skupine Pro musica viva, druženje z drugimi somišljeniki je nanj pozitivno vplivalo v smislu iskanja lastne estetike.
Mnogo let je deloval kot glavni in odgovorni urednik glasbene revije Grlica (1968-1988) in Naši zbori (1991-1998), med letoma 1967 in 1970 pa je bil tudi urednik biltena Skladatelj, ki ga je izdajalo Društvo slovenskih skladateljev. Za svoje delo je prejel več nagrad, za kantato Do fraig amors prvo nagrado zveznega radia in nagrado Prešernovega sklada, leta 1991 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko skladateljsko delo, leta 2004 pa še Kozinovo nagrado za zaokrožen zborovski opus, ki jo podeljuje Društvo slovenskih skladateljev.
Marijan Zlobec