Celjska Mohorjeva družba je pohitela in kot prva predstavila svojo tradicionalno, že več kot stoletno prednovoletno Redno zbirko s popularnim Mohorjevim koledarjem 2019, Pratiko, izbrano knjigo Slovenske večernice, dvema poljudnoznanstvenima deloma in otroško knjigo z izvirnimi ilustracijami. Še več, znana je že zbirka za leto 2020, in kot smo slišali na današnji predstavitvi, že vpisujejo prednaročila s precejšnjim popustom.
Odmevna tiskovna konferenca, vse fotografije Marijan Zlobec
Izmed kakih petdeset avtorjev Mohorjevega koledarja sta svoj prispevek predstavila zgodovinar Gregor Antoličič (Pariška mirovna konferenca in Slovenci) s svojim pogledom na prvo svetovno vojno in Jerneja Jezernik (Alma M. Karlin – Kako sem se odločila objadrati svet) o svetovni popotnici Almi Karlin. Antoličič je med drugim opazil, da naša mesta nimajo spomenikov prve svetovne vojne, vendar pa naj se spomin nanjo ohrani. Jezernik pa je ugotovila, da je bila Alma M. Karlin verjetno ena največjih svetovnih popotnic vse časov, še posebej, če pomislimo, da je potovala sama, v času, ko turizem še ni bil globalno razvit, in bila po svetu kar osem let. Spomnila pa je še, da je Alma v Londonu naredila izpit iz osmih jezikov, obvladala pa jih je več kot deset in leta 1916 ustanovila zasebno šolo za tuje jezike.
Jožica Janežič
Med knjigami, ki vsako leto izhajajo kot Slovenske večernice, je s številko 168 izšla spominska avtobiografija Slovenke Jožice Janežič z naslovom Na obalah spomina. Jožica Janežič je kot sedemnajstletno dekle pobegnila od doma, odšla v Italijo in potem najprej v Avstralijo, kjer je spoznala svojega moža, nato pa skupaj z njim v ZDA. Knjiga je bila najprej napisana v angleščini kot Pepca’s Struggle in je izšla v ZDA leta 1989, tokrat pa v slovenskem prevodi Nikija Neubauerja. Janežičeva seveda dobro govori slovensko, saj je s slovenstvom ohranila stik. Sledila je svojim instinktom, pa tudi nasvetom staršev, a je ves čas zmagoval njen osebni pogum.
Aleš Maver
Aleš Maver je svoji poljudnoznanstveni knjigi Od klinopisa do Teodore Sprehod skozi zgodovino starega veka zasledoval ženske ali “žensko kvoto” v javnem življenju tedanjega starega veka, s poudarkom od Egipta pa do Grčije in Rima ter nasploh Sredozemlja do časovno zgodnjega krščanstva. Knjiga se konča s koncem antike na slovenskih tleh in z ženskim imenom; drugo ženo vzhodnorimskega cesarja Justinijana II. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem. Teodora je omenjena v naslovu, ni pa osamljena ženska v knjigi.
France Malešič
Publicist France Malešič se je lotil posebne teme ali pogleda na planinstvo in alpinizem. V knjigi Gora ni nora Zbirka planinskih izrekov in misli je po abecednem redu zbral najbolj znane avtorske izreke, skupaj kar 376 avtorjev od antike do danes. Na Slovenskem je prvi pisal o gorah Valentin Vodnik v svoji odi Vršac leta 1795, potem pa leta 1809 Ivan Dežman. Omenil je kontinuiteto izhajanja Planinskega vestnika že od leta 1895, med njegovimi uredniki pa posebej Tineta Orla, ki ga je urejal več kot trideset let.
France Stele
V knjigi je svoje avtorske fotografije prispeval France Stele, avtor krog štiridesetih knjig. Med drugimi je sodeloval z Jako Čopom in dr. Tonetom Cevcem.
France Belčič
Kot Otroška knjiga iz Redne zbirke pa je izšla morda ne najbolj otroška: Iskrice v glavi – Rešitev na dlani 60 ugank Franceta Belčiča in z ilustracijami Erike Omerzel Vujić.
Nagovor ravnateljice CMD dr. Tanje Ozvatič
Valentin Vodnik – Vršac
Na Vršac mi stopi in sédi, neznan svet se teb odpre, glej, med sivo plešo v sredi zárod žlahtnih zelj cvete! Sklad na skladu se vzdiguje golih vrhov kamni zid; večni mojster ukazuje: "Prid, zidar, se les učit!" Divja koza prosto skače, od muh daleč je goved, planšar z Mino po domače, lovec išče v snegu sled. Ak vihar dreví valove, zbegne v skale plašni trop, stresa votli glas bregove, giba grom nebeški strop. Jasno sonce kmal zaséje, iz jezér stokrat blešči, star mecesen redi veje, vetru, zimi v bran stoji. Tukaj bistra Sava izvira, mati pevske umnosti, jézer dvanajst si nabira, šola zdrave treznosti. Tje pogledaj na višave, kjer Trigláv kipi v nebo, štej snežnikov goličave, kar dozre najdalj oko! Tamkaj ravno Furlanijo, benečansko zad morjé, dol globôko Hrvatijo, Švajca bele gor glavé. Bliz je polje Korotána, ôrat vidim Štajerca, bližnji sosed mi Ljubljana, ziljska, trolska plánšarca. Pod velikim tukaj Bogom breztelesen bit želim, čistga hlipa sred med krogom menim, da že v néb' živim.
Jožica Janežič in urednica Tadeja Petrovčič Jerina
Urednica Cvetka Rezar
Iz Koledarja 2019 naj omenimo nekaj odmevnih in polemičnih prispevkov. Dr. Damjan Prelovšek piše o katastrofalnem odnosu slovenske politike in kulturne politike do spomenikov, še posebej do Jožeta Plečnika in seveda ob koncu (za nas očitno neuspešnega) Evropskega leta varovanja kulturne dediščine, dr. Lovro Šturm o delovanju VOS oziroma Razsežnostih revolucionarne represije na Slovenskem in odmevih po demokratizaciji in osamosvojitvi, Igo Grdina o zgodovinarju prihodnosti, ki bo težko ločeval med današnjim videzom in resničnostjo, ko bo pisal o naših dneh, medtem ko se je Andrej Arko spomnil letošnjih smrti (oziroma časovno od oktobra 2017) znanih in priznanih ali znamenitih Slovencev: od Milana Vincetiča, Viktorja Konjarja, Jerneja Šugmana, Tuga Klasinca, Angele Tomažič, Antona Drobniča, Veljka Rusa… do Metke Krašovec, Mikija Mustra, Janka Pleterskega, Primoža Simonitija…pa še Andreja Capudra, Cirila Zlobca in Alojza Rebule. Skupaj se spominja kar 38 ljudi.
Marijan Zlobec