Slovenska pisateljska pot je ena najbolj priljubljenih kulturno-literarno-turističnih doživetij za vse, ki poznajo zgodovino slovenske književnosti in literature. Pravkar poteka Levstikov pohod ali Potovanje od Litije do Čateža v spomin na Frana Levstika. Včeraj pa je v Kotljah na Kroškem odprla vrata in se znova veseli gostov obnovljena gostilna Pri Toniju. Idejo za prenovo in novo kulturno vsebino je dala Renata Picej, voditeljica Festivala Solzice.
Stenska predstavitev Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca, vse fotografije Marijan Zlobec
Negovala bo tradicijo nekdanje stare vaške gostilne in dajala zatočišče kulturi in še posebej literaturi kot: info točka Koroške literarne pokrajine (literatura in bukovništvo), info točka Slovenske pisateljske poti in info točka Prežihovega Voranca, njegovih Solzic in Pekla.
Kantavtor Milan Kamnik
Organizatorji v Kotljah in občini Ravne na Koroškem si želijo, da bi ta poduršeljski svet pripovedoval svojo prav posebno zgodbo in postal križišče lokalnega in širšega kulturnega življenja.
Ples para Folklorne skupine KD Prežihov Voranc v narodnih nošah
Združili so se trije družbeniki z različnimi izkušnjami; turističnimi, organizacijski, publicističnimi, kulturnimi Renata Picej, gostinskimi Zvone Petrič in mednarodnimi kulinaričnimi Antonio Basmailović, ki prihaja na Koroško iz Istre, kjer ima med Umagom in Novigradom svojo restavracijo, ki pa jo ob koncu poletne sezone zapre.
Ženski pevski zbor Solzice
Pogled na osrednjo sobo pokaže vsaj dvoje; tradicijo celotne literarne Koroške in njen prevod v slikarstvo na način slikarskih podob na teme literature Prežihovega Voranca.
Člani Harmonikarskega orkestra KD Prežihov Voranc Ravne na Koroškem
A kot se pokažejo napisi na steni, je Voranc le eden, sicer najslavnejši domačin. Tu so potem predstavljeni še sloviti mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan (1928 – 1980) in njegov sin Primož (1959), legendarni knjižničar, zgodovinar, zbiralec koroške kulturne dediščine, organizator kulturnega življenja France Sušnik ( 1898 – 1980), rojakom dobro znani Mitja Šipek (1926 – 2015) ter literat in duhovnik Blaž Mavrel (1896 – 1972).
Trak je prerezal gospod Petrič
Kam se na podeželju najraje gre, ni treba posebej omenjati, a če gostilne ni, je potovanje po literarnih krajih in točkah, kjer se je vsaj domišljijsko, lahko pa tudi zares, kot pri Prežihovemu Vorancu, dogajala literatura, okrnjeno, morda pa za popotnike, ki prihajajo od daleč ali celo zelo daleč, domala onemogočeno.
Harmonikarji so prišli z Raven na Koroškem
Nekje mora biti prostor za okrepčilo, krajše informacije, opise, predstavitve, napotke, povabila tako za starejše, še posebej pa za organizirane šolske izlete in spoznavne ekskurzije, mimo katerih ne more in sme nobena slovenska šola.
Prežihov Voranc na fotografiji v njegovem kotičku v gostilni
Gostilna Pri Toniju je bila zgrajena leta 1960 v osrčju Kotelj, ob cesti in lučaj do župnijske cerkve sv. Marjete. Postala je družinska tradicija do leta 2015, ko je njeno vodenje prevzela mlada generacija, ki pa za gostinsko dejavnost ni imela najboljšega posluha, izkušenj in še manj vizij, povezanih s kulturo kot je tam najbolj znana in sega s svojimi najboljšimi imeni daleč v svet, ne le slovenski.
Prostor se počasi polni
Renata Picej je kot Korošica vse to videla in spoznala, da kraj in prostor potrebujeta korenite spremembe. Kot turistična in kulturna organizatorka, pisateljica (avtobiografski roman Čas ladij), novinarka, psihologinja in nasploh medijski človek, je prevzela organizacijsko ter vsebinsko pobudo, kaj za Kotlje narediti novega, a povezanega s tradicijo, da bi kraj postal privlačnejši, še posebej pa za vse ljubitelje in bralce literature, popotne in obiskovalce Slovenske literarne poti.
Renata Picej predstavlja sodružbenika
Ali bo Renata dodala h koroškim zgodbam še svojo pisateljsko, na včerajšnji predstavitvi ni povedala. Lahko pa citiramo en odgovor iz intervjuja v Dnevniku ob izidu knjige: “Na moje veliko veselje je prišlo z domače Koroške najprej in največ odličnih odzivov. Nisem pričakovala, da bo imela knjiga tak ozaveščevalni potencial. Bralci in bralke so mi zaupali, da so se zamislili nad napisanim in nad sabo ter sklenili, da bodo živeli drugače. Neka gospa iz Slovenj Gradca mi je povedala celo, da je po branju vzela moža, karton penine michelle in ga peljala po poteh, ki jih opisuje knjiga. Držala sta se načel, kako »guštirati« in biti srečen. In zahvalila se mi je za svoj najlepši dopust.”
Zvone Petrič, Renata Picej in Antonio iz Istre
Mladi, šolarji…bodo v Kotljah svojo pozornost bolj namenjali pisateljem, objavljenim na steni v omenjeni gostilniški sobi. Kako se bo vse skupaj razvijalo, pa bo znano maja prihodnje leto na že šestem Festivalu solzic. Pogledal sem zapise o letošnjem festivalu in citiram: “Festival solzic, ki se je letos odvijal že peto leto zapored, se je po otvoritvi na Strojni prestavil v Prežihove Kotlje. Pisateljeve solzice so namreč prinesle ime temu festivalu. Pester in raznolik nabor dogodkov se veže v koroški šopek kulture, tradicije, zgodovine, dediščine in vso neomajno lepoto in klenost dežele pod Uršljo goro. Hkrati je prireditev poklon našemu pisatelju Lovro Kuharju – Prežihovemu Vorancu in solzicam. Je tudi poklon zemlji in cvetlicam, predvsem solzicam, ter simbol izjemno pestrega nabora dediščine narave, človeka in njegovega življenja pod Uršljo goro.”
Renata Picej bo koordinirala kulturni program
“V Peklu, kot ga je v svoji črtici Solzice opisuje Prežihov Voranc, je obiskovalce pričakal peklenski sprejem; svojevrstna inscenacija in preplet literature, dediščine, ljudskih zgodb, kulinarike, tradicije in avtentičnosti kraja.”
Slike Leandra Fužirja na teme Prežihovih mladinskih literarnih del
Oditi v Pekel po solzice, kot opisuje Prežihov Voranc, je največji izziv za mlade, otroke in šolarje še danes. Ali jih bo strah ?
Solzice
Ko sem kot otrok Solzice bral, me je bilo strah.
Prežihova spominska omara v njegovi sobi
Župan Raven na Koroškem dr. Tomaž Rožen, Renata Picej in mag. Aleš Logar, direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem
Počasi se vrti ugotavlja Antonio
S skečem sta se predstavili članici Gledališke skupine Koroškega medgeneracijskega centra, Tina Vrenčur Vulc in Viktorija Pisar
Nadzor najstarejšega krajana na prireditvi in predstavnika nekdanjega lastnika gostilne gospoda Petriča
Leopold in Primož Suhodolčan
Gostom so postregli z rpičevo župo, rženim kruhom, grumpi, kločevimi nudlni s sladko in slano prilogo, mešano zelenjavo z gobami in ananasom na žaru, odojkom …
Slovesnost je še na začetku, konca pa nismo dočakali, ker je pot domov v Ljubljano dolga
Renata Picej je prisotne povabila že na prvi kulturni dogodek: Peklenski večer 5. decembra. “Gostilna pri Toniju mi je že dolgo ležala na srcu. Kot pobudnica Festivala Solzic sem pogrešala en primeren prostor, kjer bi lahko zgodbo, ki jo uprizarjamo v Peklu, v primeru slabega vremena prestavili pod streho. Pri Peklenskem sprejemu gre za doživetje Pekla iz črtice Prežihovega Voranca Solzice, pri čemer »Doživetje Pekla« predstavlja turistično zgodbo in nepozabno doživetje. Peklenski sprejem je svojevrstna inscenacija in preplet literature, dediščine, ljudskih zgodb, kulinarike, tradicije in avtentičnosti kraja. Po končanem sprejemu sledi »Peklenska pogostitev«, ki ponuja: Hudičevo slino, Peklenski namaz, Hudičeva jajca ter Velike in male grehe. Od danes naprej bomo lahko imeli Peklenske večere tudi pri Toniju.”
Marijan Zlobec