V zadnjem času je bilo celo vrsto odmevnih dogodkov v zvezi z likovno umetnostjo; zapuščinami likovnih zbirk (Factor banke, Autocommerce, NLB), posameznih donacij (Zoran Mušič, Metka Krašovec, še prej Marjan Pogačnik, Bojan Kovačič) Narodni galeriji, Stojana Kerblerja prav sedaj Moderni galeriji (ob še ne pojasnjenem položaju zapuščine slikarja Janeza Bernika v povezavi z Moderno galerijo, ki je bila pred leti v MG že predstavljena kot slikarjeva donacija,. Zatem se je menda nekaj zapletlo, pojasnila pa ni, ne iz vrst galerije ne zakonitih dedičev. O tem ne morem pisati, ker sem iz ust Bernikove nečakinje dobil zagotovilo, da bodo mediji izvedeli, ko bo stvar primerna za objavo.
Minister Dejan Prešiček v Narodni galeriji, foto Marijan Zlobec
V Slovenj Gradcu so pridobili pomembno slikarsko zapuščino Bogdana Borčiča, Štanjelski grad pa je s svojo celostno prenovo povečal zbirko nekdanje donacije Lojzeta Spacala, nekaj donacij (Bogdan Grom) pa še čaka na predstavitev v slavnem kraškem grad. Novo podobo bo dobila še obnovljena Fabianijeva domačija v bližnjem Kobdilju, za kar si prizadeva premožna slovenska družina Malgaj kot nova lastnica domačije. Malgajevi so že uredili nekaj zbirk, muzej, večnamensko dvorano, obnavljajo vse hiše, širijo park s podaljškom v nove vinograde…
Dr. Stane Bernik je oblikoval likovno zbirko NLB, foto Zvdks
Pred dnevi so mediji objavili, da se je minister za kulturo Dejan Prešiček odločil zaščititi umetniško zbirko v lasti Nove ljubljanske banke še pred njeno prodajo. Minister je zbirko, na formalno pobudo NLB, uvrstiti v nacionalno bogastvo. Po njegovih besedah zbirka ostane v lasti NLB, poleg tega mora ostati kot celota in ne sme zapustiti države brez dovoljenja ministrstva. Po starih ocenah je vredna 1,8 milijona evrov, če pa bi šla v prosto prodajo ali javno mednarodno dražbo, bi bil izkupiček od prodaje verjetno še precej ali celo nekajkrat višji.
Po Prešičkovih napovedih NLB načrtuje muzej slovenskega bančništva v prostorih Mestne hranilnice na Čopovi ulici. Tam bi bila na ogled zbirka, ki se zdaj nahaja v poslovnih prostorih NLB in v pisarnah.
Zbirka, ki obsega 2294 likovnih del in 315 bančnih predmetov, ima po ministrovem prepričanju simbolno moč, saj kaže, kako je nek gospodarski subjekt skozi leta vlagal v kulturo ter pripomogel k razvoju kulture. Hkrati je banka s tem pokazala, da ji je umetnost pomembna. Tovrstnih in predvsem tako velikih likovnih zbirk na Slovenskem sicer ni veliko, jih je pa vseeno kar precej.
Vsa dela v zbirki po ministrovih besedah niso enako pomembna, vendar zbirke niso hoteli ločiti “na pomembna dela, malo manj pomembna dela ali celo ne preveč pomembna dela“. Cilj je bil zbirko ohraniti kot celoto.
Dolga leta je zbirko vsebinsko vodil, svetoval in izbiral (s sodelavci) odkupe, prirejal razstave… dr. Stane Bernik.
V zbirki NLB so s svojimi deli med drugim zastopani Stojan Batič, Nikolaj Beer, Mirsad Begić, Emerik Bernard, Janez Boljka, Janez Bernik, Viktor Bernik, Bogdan Borčić, Jože Ciuha, Sandi Červek, Lojze Dolinar, Boštjan Drinovec, Maksim Gaspari, Alenka Gerlovič, Gustav Gnamuš, Herman Gvardjančič, Zdenko Huzjan, skupina Irwin, Božidar Jakac, Rihard Jakopič, Matija Jama, Zdenko Kalin, Žiga Kariž, Metka Krašovec, Tone Lapajne, France Mihelič, Zoran Mušič, Štefan Planinc, Arjan Pregl, Mojca Smerdu, Slavko Tihec, Drago Tršar, Sašo Vrabič, Zdenka Žido, Živko I. Marušič, Gabrijel Stupica, Marij Pregelj, Kiar Meško, Silvester Plotajs Sicoe, Ivo Prančič, Tobias Putrih, Oto Rimele, Miha Štrukelj, Tugo Šušnik, Marko Šuštaršič, Kostja Gatnik, Drago Hrvacki, Andrej Jemec, Boris Jesih, Zmago Jeraj, Jurij Kalan, Bogoslav Kalaš, Sergej Kapus, Aleksij Kobal, Silvester Komel, Rudolf Kotnik, Tone Kralj, Stane Kregar, Lojze Logar …
Zbirka NLB je bila v času predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije leta 2008 predstavljena v Bruslju. Tam sem jo videl in o razstavi pisal.
Obnovljena osrednja hiša Fabianijeve domačije v Kobdilju, foto Marijan Zlobec
Pri zbirki Factor banke, za katero sta svetovanja pri odkupih opravljala dr. Tomaž Brejc in galeristka Taja Brejc, njena usoda menda še ni čisto jasna. Nekdanji minister Jožef Školč si je prizadeval, da bi jo prevzela država. Kakšen je njen pravni status v tem trenutku ne vem. Vlada RS se je namreč že leta 2015 seznanila s problematiko odkupa likovne zbirke Factor banke in sprejela sklep, da se ministrstvo za kulturo pooblasti za posredovanje ponudbe za javno zbiranje zavezujočih ponudb za nakup. Na koncu je s svojo ponudbo okrog milijona evrov zmagalo prav Ministrstvo za kulturo.
Tanja Pak v galeriji TR 3 Igorja in Mojce Lah, foto Marijan Zlobec
Zbirka obsega 289 likovnih del. Jedro zbirke, ki obsega 85 likovnih del, je rezultat premišljene, odlično vodene zbiralne in odkupne politike, ki jo je strokovno usmerjal , kt rečeno, prof. dr. Tomaž Brejc. Izredno kakovostna zbirka predstavlja pregled sodobnega slovenskega slikarstva (in kiparstva) od 90. let prejšnjega stoletja vse do danes.
Moderna galerija, foto MG
Moderna galerija je pripravila inventarno knjigo zbirke. Ministrstvo za kulturo je izkazalo interes, da bi ob likvidaciji banke zbirka prešla v državno last in bila predana Moderni galeriji. Banka Slovenije je predlog podprla ob upoštevanju pogojev, ki izhajajo iz zakonodaje in se nanašajo na likvidacijski postopek. Zaradi zavarovanja vrednot jedra zbirke je ministrstvo za kulturo 17. 3. 2015 zbirko uvrstilo v nacionalno bogastvo, s čimer je zagotovljeno, da jedro zbirke ostane ohranjeno kot nedeljiva celota, prepovedan pa je tudi trajni izvoz in iznos zbirke ali njenih posameznih delov.
Dolg do Jakopičevega paviljona ostaja
Moderna galerija je sicer že poprej, leta 2001, pripravila razstavo del iz zbirke Factor banke, o čemer je izdala skupaj z banko še katalog. Kot avtor se je podpisal dr. Tomaž Brejc. Bila je izčrpna razstava sodobnih in predvsem modernih avtorjev, kt so bili Bogdan Borčić; Valentin Oman; Zmago Jeraj; Emerik Bernard; Gustav Gnamuš; Metka Krašovec; Herman Gvardjančič; Živko Marušič; Andraž Šalamun; Zdenko Huzjan; Tugo Šušnik; Sergej Kapus; Žarko Vrezec; Jože Slak; Eva Heimer; Dušan Kirbiš; Ivo Prančič; Bojan Gorenec; Marjan Gumilar; Milan Erič; Marko Jakše; Marjeta Godler; Zdenka Žido; Jelka Flis; Sandi Červek; Jurij Kalan; Aleksij Kobal; Marij Vrenko; Zvonka Simčič; Milan Golob; Silvester Plotajs; Metod Frlic; Mojca Oblak Crowther; Petra Varl; Irena Romih; Andrej Brumen-Čop; Robert Lozar; Damijan Stepančič; Mojca Osojnik; Žiga Kariž; Marko Peljhan; Lujo Vodopivec; Jakov Brdar; Bojan Salaj; Boris Gaberščik; Irwin (umetniška skupina).; Veš slikar svoj dolg (umetniška skupina).
Matija Jama – Krave na paši, 1930 – 1935, iz zbirke Autocommerce
Pri veliki likovni zbirki Autocommerce so se lastniki soglasno dogovorili za donacijo Narodni galeriji, ki je njihovo zbirko predstavila kot razstavo Duh času – Umetniška zbirka Autocommerce v letih 2002/2003. Takrat so v Narodni galeriji zapisali:
Rihard Jakopič – Luža na Barju, iz zbirke Autocommerce
Družba Autocommerce, je ob svoji petdeseti obletnici delovanja skupaj z Narodno galerijo pripravila razstavo Duh v času, na kateri so razstavljena dela, izbrana izmed slik Umetnostne zbirke Autocommercea, ki šteje nekaj manj kot tristo del. Umetnostna zbirka vsebuje pregled slovenske umetnosti od del baročnih mojstrov preko romantike in realizma, impresionizma in barvnega realizma tridesetih let do povojnih eksisetncialnih tendenc in približevanja abstrakcij. Na razstavi je predstavljenih štirideset avtorjev ter sedemindevetdeset del v olju, akvarelu, gvašu, risbi in grafičnih tehnikah.
Gabrijel Stupica – Lucija, 1967-1968, iz zbirke Autocommerce
Zbirka Auteocommerce spleta zgodbo o slovenski umetnosti skozi dve stoletji od oblikovanja tradicije do njene nobilitacije, moderne identitete in na koncu vstopa na mednarodno prizorišče. Nagnjenost k izbiranju intimnejših načinov interpretiranja sveta in bivanja, daje zbirki svojstven pečat, saj se oklepa liričnega pola zgodovinskega toka naše umetnosti.
Vizija Plečnikovega parlamenta
Pred kratkim je bila predstavljena želja MOL in njeni načrti za obnovo Cukrarne in njeno vsebinsko funkcijo v sferi likovne umetnosti (v najširšem smislu te besede). O tem bo govor posebej.
Počasi se razmotava zaplet in kot luč na koncu tunela kaže usoda Roga ob Ljubljanici.
Igor Lah odpira razstavo kiparja Mirsada Begića, foto Marijan Zlobec
Za zdaj je padla v vodo namera Igorja Laha, da ustvari svoj Muzej mednarodne umetnosti na Šmartinski cesti v Ljubljani. Načrt Tadaa Anda, svetovno znanega japonskega arhitekta, je sicer že narejen.
Rog, foto Marijan Zlobec
Medtem je nastajal že nov načrt, in sicer za zgradbo sorodnega muzeja na Bledu, za katerega se je na sami lokaciji sicer pokazalo nekaj arheoloških problemov, ki pa so jih odpravili in je gradbeno dovoljenje Igor Lah že dobil. Kakšna je njegova celotna likovna zbirka, ni nikoli v celoti objavil, poznamo pa njegove razstave v galeriji TR 3, ki je last družine oziroma zakoncev Mojce in Igorja Laha. Formalno projekt vodi ljubljanska družba Artarhiv, lokacija bo grajska pristava, poudarek pa na srednjeevropski sodobni umetnosti
Rog, foto Marijan Zlobec
V tem trenutku pravzaprav nastopi največji problem. Ljubljana nima Muzeja slovenske umetnosti 20. stoletja, v katerem bi prikazala vse bogastvo ustvarjanja vseh rodov, od najstarejših, kot sta na primer Anton Ažbe in Ivana Kobilca, pa naši modernisti, impresionisti ali postimpresionisti, ne glede na njihovo sedanje poimenovanje…, pa vse do aktualne umetnosti na prelomu 20. in 21. stoletja.
Poslikave v Rogu, foto Marijan Zlobec
Ima pa Ljubljana možno arhitekturo za tak muzej. To je že svetovno znani Plečnikov parlament, ki bi prav gotovo bolje služil likovni umetnosti kot politiki. Znani sta bili tudi dve Plečnikovi predvideni lokaciji za njegovo postavitev; prva je bila Ljubljanski grad, druga pa Tivoli. Tu je projekt uresničljiv. In sicer na lokaciji nefunkcionalnega, v bistvu propadlega kopališča Ilirija, (malo stran je pokrito kopališče) in poleg njega rekreativnega igrišča, ki prav tako skoraj nikomur več ne služi. Ta lokacija bi omogočila dovoz, parkirišča spredaj in na že obstoječih tivolskih, ki bi se jih dalo s poglobitvijo še povečati.
Projekt študentov ALOU v Cukrarni 2018, fotografije Marijan Zlobec
Tu bi Plečnikov parlament ali katedrala slovenske svobode lahko zaživel kot ena najbolj markantnih evropskih muzejskih zgradb, ki bi vzbujala zanimanje v vsem kulturnem, likovnem in širšem turističnem okolju. Ljubljana bo, če bo rast turističnega obiska vsako leto desetodstotna, že čez desetletje domala neobvladljiva in bo morala svojo organizirano ponudbo močno razširiti, še posebej v muzeje in galerije, pa na kulturne dogodke mednarodne kvalitete in odmevnosti.
Marija Jenko- Upodobitev svetlobe v Cukrarni
Ljubljana kandidira za EPK, Evropsko prestolnico kulture. v letu 2025. Verjetnost, da bo ta naslov dobila, je precejšnja. Protikandidat kar v istem letu pa je še Nova Gorica. Razpis sicer velja za EPK od 2020 do 2033 (European Capitals of Culture 2020 to 2033).
Plečnikov načrt je uresničljiv
Ob tem je upati, da se ne bo ponovila žalostna zgodba z Mariborom ( s partnerskimi mesti: Murska Sobota, Slovenj Gradec, Velenje, Novo mesto in Ptuj) in EPK leta 2012. Imeli so mednarodni razpis za gradnjo novega muzeja in galerije, napovedali prvo razstavo Vasilija Kandinskega…Odzvala in nastala sta se kar 102 projekta, zmagali so Madžari, na koncu pa sta vse minirala režiser Tomaž Pandur in njegov izbrani arhitekt Boštjan Vuga.
Svetlobna gverila v Cukrarni 2018, foto Marijan Zlobec
Kaj vse se je dogajalo v ozadju, ni bilo nikoli pojasnjeno, razen da so Madžari EPK Maribor tožili.
Do leta 2025 je dovolj časa, da se uresniči Plečnikov parlament kot omenjeni muzej, da se Moderna galerija v celoti spremeni v razstavišče, da se uredi še Lahov projekt na Šmartinski pri Kolinski (če ga bo želel), obnovita in uredita Cukrarna in Rog. Lahko se postavi še Jakopičev paviljon kot muzej umetnika, njegovih prijateljev in obnavljajo razstave umetnikov, kot so se predstavljali med letoma 1909 in 1962…
Svetovno znani grafitar Blu, po rodu iz Italije, ki ustvarja po vsem svetu, je poslikal fasado tovarne Rog s simbolnim samokresom, foto Marijan Zlobec
Seveda mora Ljubljana dobiti še Slovenski glasbeni muzej in Muzej slovenske literature…
Kam bo vse pridobljene umetnine dala Narodna galerija z direktorico dr. Barbaro Jaki ?, foto Marijan Zlobec
Slovenija bo to dobila, ko se bodo pojavili pravi ljudje. Vsi ti projekti ne bi stali več kot nekaj sto milijonov, pri čemer bi iz skladov EU lahko dobili kar precej, ostalo je stvar progresivne in prosvetljene politike v celoti, ne le kulturne.
https://marijanzlobec.wordpress.com/2016/06/09/najlepse-mesto-na-svetu-se-zacne-v-rogu/
https://marijanzlobec.wordpress.com/2016/06/20/v-rogu-nastaja-svetovna-grafitna-umetnina/
https://marijanzlobec.wordpress.com/2018/05/21/svetlobna-gverila-v-stari-cukrarni/
Marijan Zlobec