Američanka, novi roman Lenarta Zajca


Pri Beletrini je pravkar izšel roman Američanka Lenarta Zajca. Avtor se po knjižni uspešnici Agencija na pisateljsko prizorišče vrača s sočnim čtivom, v katerem se prepletajo ljubezen, kriminal in boj za golo preživetje kulturnih ustvarjalcev, ujetih v mlinsko kolesje sodobne birokracije.
Zajc unnamed.jpg

Pogovor in praznovanje s pisateljem bo v petek, 26. oktobra, ob 19. uri v lokalu Lepa Žoga (Celovška cesta 43, Ljubljana). O novi knjigi se bo z avtorjem pogovarjala pisateljica in publicistka Norma Bale.

Osrednja pripoved romana Američanka se odvija okrog manjšega, avantgardnega ljubljanskega gledališča − Teatra ter zaposlenih v njem. Gledališče vodi režiser Iztok, ki je ves čas pod pritiskom primanjkljaja denarja, iskanja sponzorjev in umetniške ustreznosti, ki bi zadovoljila birokratske ter kritiške norme. Gledališče bi sicer že zdavnaj propadlo, če Iztoku ne bi pomagala njegova sestra dvojčica, odvetnica Ava, ki je specializirana za gospodarsko pravo in prevzeme podjetij. Teater je povezala z ameriškim poslovnežem, ki je v Sloveniji prevzel podjetje, obenem pa je skušal najti zaposlitev za svojo mlado, vsega naveličano ženo Jenny, igralko, ki je na Broadwayu doživela polom. Jenny se nazadnje zaplete v romanco z Iztokom, njen mož pa izgubi življenje v skorajda komični nesreči. Da pa so stvari lahko še bolj zapletene, poskrbi Ava, ki Teater za svojega naročnika, srbskega tajkuna, vplete v nelegalno tihotapljenje umetnin iz Srbije v območje Schengna. Ne glede na eksistencialno težo pripovedi je romaneskna zgodba napisana zabavno in duhovito, kljub temu pa bralca ves čas sili v razmislek o temeljnih eksistencialnih in etičnih vprašanjih.

Lenart Zajc (1967) je avtor sedmih proznih literarnih del, med njimi romana 5 do 12 (1998), ki je bil uvrščen v ožji izbor za nagrado Slovenskega knjižnega sejma za najboljši prvenec, in romana Zguba (2001), ki se je uvrstil v ožji izbor za nagrado kresnik. Njegove kratke zgodbe najdemo v raznih antologijah, napisal pa je tudi več scenarijev za lutkovne predstave za otroke in mladino. V letu 2013 se je pridružil slovenskemu vstajniškemu gibanju kot eden ustanovnih članov Mreže za neposredno demokracijo. Je tudi idejni oče projekta Vključujemo in aktiviramo (ViA), ki s podporo evropskih sredstev poteka pod okriljem Javne agencije za knjigo. (Po tiskovnem sporočilu Beletrine).


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja