Poezija je nujen in nepogrešljiv del govorice vsake družbe, je radikalno svobodna, je nekakšen motto letošnjih slavnostnih celotedenskih dogodkov v okviru Jenkovih dnevov in podelitve Jenkove nagrade za najboljšo izvirno slovensko pesniško zbirko, ki je izšla v zadnjih dveh letih. O tem je spregovorila današnja tiskovna konferenca DSP v Mrakovi sobi Hotela Mrak, na kateri so predstavili kar enajst pesniških zbirk, ki se potegujejo za nagrado in so prišle v finale.
Tiskovna konferenca v Mrakovi sobi, vse fotografije Marijan Zlobec
Če bi sklepali po številu govornic in govorcev, pa številu pesniških zbirk, ki so letos prvič v povečanem obsegu vstopile v sklepni krog za le eno nagrado, se napoveduje težka in odgovorna odločitev žirije. Sestavljajo jo Veronika Dintinjana, lanska nagrajenka in predsednica žirije, Aljaž Koprivnikar, Diana Pungeršič, Domen Slovinič in dr. Glorjana Veber.
Aksinja Kermauner
Aksinja Kermauner, predsednica Društva slovenskih pisateljev, je predstavila dogodke v Jenkovem tednu in ob Jenkovi nagradi v širšem kontekstu, tako kot ves program podrobneje Rudi Zevnik, predsednik Kulturnega društva Mavčiče. Precej presenetljiva pa je bila izjava predsednice Kermauner, češ da bi se moralo Društvo slovenskih pisateljev preimenovati, v kaj natančneje pa ni omenila, verjetno je mislila tako na spol kot na žanr, kar pa bi bilo precej dolgo in bi hkrati potegnilo za sabo preimenovanja še v drugih društvih.
A predstavimo najprej finaliste in njihove založnike.
Esad Babačić: Odrezani od neba (Založba Goga)
Blaž Božič: K območnim poročilom (Center za slovensko književnost, Aleph)
Kristina Hočevar: Naval (Škuc)
Jure Jakob: Lakota (LUD Literatura, Prišleki)
Maja Miloševič: Oder za gluhe (Center za slovensko književnost, Aleph)
Aleš Mustar: Srednja leta (Center za slovensko književnost, Aleph)
Ana Pepelnik: Tehno (LUD Šerpa)
Denis Škofič: Seganje (Cankarjeva založba)
Tone Škrjanec: Dihaj (Center za slovensko književnost, Aleph)
Nataša Velikonja: Preveč vljudna (KD Hiša poezije)
Jernej Županič: Tatar (LUD Literatura, Prišleki)
Veronika Dintinjana
Iz nagovora lanske nagrajenke in predsednice letošnje žirije Veronike Dintinjana naj izločim njeno opažanje, da je “poezija v svoji neuporabnosti radikalno svobodna”. Njen arbiter je čas, distanca desetletij.
Dintinjana je ugotovila, da je kritiških objav o poeziji vse manj ali jih skoraj ni več, število pesniških zbirk pa daleč presega število kritik in kritikov. Po njenem poezija ni en sam glas, ampak množica glasov. Poezija zahteva pozornost in odgovornost.
Brane Mozetič
Iz nastopa nekdanjega Jenkovega nagrajenca, pesnika Braneta Mozetiča, pa je bila morda najbolj presenetljiva ugotovitev, da je slovenska poezija v svetu bolj priznana kot proza, bolj znana, hkrati pa je sodobnejša, medtem ko je proza na ravni pisateljevanja v 19. stoletju. Opozoril je še na eno veliko razliko: pri poeziji nihče ne gleda na denar, to je zaslužek ob objavljanju, prevajanju in širjenju zbirk, medtem ko pri proznih delih ali knjigah proze ni tako. Tam nastopa že trg, želja po zaslužku.
Tjaša Urankar
Kot zastopnica JAK je nastopila Tjaša Urankar z nekaterimi podatki o sofinanciranju izdajanja pesniških zbirk v enem letu: izvirnih slovenskih 197.
Rudi Zevnik
Rudi Zevnik je omenil nekaj najpomembnejših dogodkov: v petek, 19. oktobra, bo celodnevna pot z literarnim avtobusom čez Gorenjsko do avstrijske Kroške in še posebej Celovca, kjer je Jenko obiskoval eno leto pouk bogoslužja, potem pa je odšel na Dunaj. V Celovcu se bodo med drugim srečali s predstavniki tako mesta kot DSP v Avstriji. V četrtek, 25. oktobra, ob 10. in 11. uri bo literarno branje nominirancev v Prešernovem gaju in zatem Knjižnici Kranj, v petek, 26. oktobra, ob 17. uri pa bo najprej kratka slovesnost ob spomeniku Simona Jenka na Podreči, ob 18. uri pa v Mavčičah razglasitev letošnjega Jenkovega nagrajenca ali nagrajenke.
Simon Jenko (27. oktober 1835 – 18. oktober 1869)
Odprto pa je ostalo vprašanje, ali bo leto 2019 razglašeno kot Jenkovo leto, v počastitev pesnikove 150. obletnice smrti.
Marijan Zlobec