“Na podlagi izvirnih zapisov, skic, načrtov in dopisovanja pa tudi uresničenih projektov doma in v tujini razstava Plečnik in sveto osvetljuje Plečnikovo pojmovanje svetega. Pojem ‘sveto’ pri Plečniku ni povezan zgolj z njegovim verskim prepričanjem, ampak se dotika tudi morale, kreposti, pravičnosti in navsezadnje tudi same arhitekture,” so zapisali organizatorji nove razstave v Plečnikovi hiši. Razstava bo na ogled od 12. oktobra do 20. januarja 2019.
Plečnikova idejna skica notranjščine cerkve sv. Duha na Dunaju, zasnovo katere je kasneje v načrtu popolnoma spremenil, 1910, foto Dokumentacija MGML
Posebno pozornost velja posvetiti tudi Plečnikovemu dojemanju vere kot osebne zadeve, naravi njegovega krščanstva, ki je pogosto blizu duhu prvih krščanskih skupnosti, in njegovemu odnosu do institucionalne religije.
Eden glavnih namenov razstave je tako razkriti impulz, ki je po mnenju nekaterih strokovnjakov postavil Plečnika v vlogo reformatorja cerkvenega prostora in na podlagi katerega je arhitekt snoval svoje načrte, ki se pogosto dvigajo nad togo dogmatiko in preprosto cerkveno pobožnostjo ter razkrivajo povsem samosvoje poteze.
»Dela arhitekta Jožeta Plečnika so bržkone najboljša priča o njegovem pojmovanju svetega, saj so kot molitev, v kateri se skrivajo vsa njegova prepričanja, vodila in načela. Pri Plečniku se namreč sveto ne navezuje zgolj na arhitektovo religioznost, ampak tudi na njegovo umetnost, na njegova osebna prepričanja, življenjske nazore in moralo. Ta področja so pri Plečniku vseskozi tesno prepletena, meja med njimi pa je pogosto težko določljiva. V luči pogostih razprav o potrebi po ločitvi Plečnikove vere in umetnosti velja torej najprej poudariti, da je našega velikega arhitekta težko razumeti, če omenjeni sferi obravnavamo ločeno. Tako vera kot umetnost sta za Plečnika sveti in mu pomenita iskanje najvišjega dobrega, moralno neoporečnega, nedotakljivega, lepega in ljubljenega,« je o Plečnikovem pojmovanju svetega zapisal avtor razstave dr. Tomaž Jurca.
Kljuka s Kristusovim monogramom na vratih kapele v Frančiškanskem samostanu v Kamniku, foto Tomaž Jurca
Kustosinja Ana Porok pa dodaja: »Razstava nam z neposrednimi citati Plečnikovih intimnih misli iz pisem razkriva umetnikovo pojmovanje svetega. Razstavljeni izvirni načrti za sakralne objekte in liturgične predmete iz Plečnikove zbirke bodo objavljeni tudi v prihajajočem katalogu, uspešno sodelovanje z raziskovalci Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani pa je pokazalo, kako lahko z inovativnimi metodami rekonstruiramo izgubljeno kulturno dediščino.«
Plečnikova hiša, foto MGML/Andrej Peunik
Razstava predstavlja večinoma gradivo iz Plečnikove zbirke in na ogled ponuja predvsem ohranjena pisma, skice, načrte, fotografije in modele, povezane s tematiko razstave. Na razstavi pa si je mogoče ogledati tudi nekaj zanimivih predmetov, narejenih po Plečnikovi zamisli; med njimi dva edinstvena Plečnikova keliha in njegovo monštranco, zasnovano za frančiškansko cerkev v Ljubljani, ter maketo spomenika vojskovodji Janu Žižki. Slednjo je na podlagi ohranjenih skic in stare črno-bele fotografije danes izgubljene originalne makete iz leta 1913 rekonstruirala magistrska študentka Anja Škerjanc pod mentorstvom dr. Helene Gabrijelčič Tomc, somentorstvom dr. Tanje Nuše Kočevar in ob pomoči tehničnega sodelavca Mateja Pivarja – vsi z Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. (Iz uradne predstavitve razstave)
Kljuka v obliki goloba na vratih kapele v Frančiškanskem samostanu v Kamniku, foto Tomaž Jurca
Razstavo bo spremljala cela vrsta predavanj in strokovnih vodenj, ki so po vsebini in datumih že objavljena. Tretjega decembra pa bo tradicionalni praznik Ta veseli dan kulture in dan odprtih vrat.
Marijan Zlobec