V Zlati dvorani Narodne galerije so nocoj predstavili dve novi knjigi prof. dr. Janeza Bogataja, s katerima se galerija pridružuje še na ta način letošnjemu Evropskemu letu kulturne dediščine. Predstavitve se je udeležil tudi kulturni minister Dejan Prešiček, ki se na začetku svojega mandata želi podučiti o čim širšem spektru svojega ministrskega področja delovanja.
Kulturni minister Dejan Prešiček, vse fotografije Marijan Zlobec
Minister Prešiček je poudaril, da je kulturna dediščina ena izmed najpomembnejših stebrov identitete našega naroda. Je del okolja in družbe, v kateri živimo, predvsem pa je del nas. Obdaja nas povsod: v domovih, stavbah naših vasi in mest, bogata bera dediščine nas vabi v muzeje, galerije in knjižnice, vse do arheoloških najdišč. Dvig zavedanja o tem je eden izmed ključnih ciljev Evropskega leta kulturne dediščine.
To pa je hkrati dobra popotnica letu 2021, ko bo Slovenija predsedovala Svetu Evropske unije in bo nosila naziv Evropske gastronomske regije. Minister je spomnil, da bo samo v Sloveniji letos organiziranih nad 800 dogodkov, ki jih bo skupaj obiskalo nad 100.000 obiskovalcev.
O knjigi Slovenija – Kulturna dediščina na stičišču Alp, Sredozemlja, Panonske nižine in Balkana pa je ugotovil, da nam odstira številne utrinke slovenske kulture dediščine ter da njena vsebina presega državne meje in se ozira tudi na tista območja, ki jih je v preteklosti zaznamoval in sooblikoval slovenski človek, a se danes nahajajo zunaj matične domovine. Spomnil pa je še, da varovanje kulturne dediščine, ki smo jo za kratek čas dobili v upravljanje od naših prednikov in ki pred nas polaga veliko odgovornost, že dolgo ne pomeni več zgolj njenega varovanja pred zunanjimi vplivi. Sodobna predstavitev kulturne dediščine je postala uveljavljen standard. Zgled na tem področju je zagotovo Narodna galerija.
Maja Jug Hartman, direktorica založbe Hart
Maja Jug Hartman, direktorica založbe Hart, ki je obe knjigi izdala, je predstavila njuno vsebino, hkrati pa spomnila, da sta izšli v zbirki knjig s slovenskimi značilnostmi, tako v slovenskem jeziku kot tudi v drugih jezikih. Omenila je še knjige Kranjska sivka, Kraški ovčarji – sinovi burje, Gremo v Postojnsko jamo, Ljubljana, zeleno mesto in Pobarvajmo umetnine NG, ki je nastala v sodelovanju z Narodno galerijo.
Dr. Janez Bogataj
V knjigi Slovenija – Kulturna dediščina na stičišču Alp, Sredozemlja, Panonske nižine in Balkana je predstavljena kulturna dediščina na različnih področjih človekovega gospodarskega prizadevanja, družbenih odnosov in oblik duhovne ustvarjalnosti. Avtor prof. dr. Janez Bogataj v 105 opisih predstavlja različnost kulturne dediščine, od gospodarskih panog, bivalne, prehranske in oblačilne kulture, šeg in praznikov, do slikarstva, kiparstva in glasbe. Naslovno ilustracijo s številnimi detajli slovenske kulturne dediščine je narisal Marko Kočevar. Izid knjige je podprlo Ministrstvo RS za kulturo in Slovenska turistična organizacija. Knjiga izide tudi v nemškem jeziku s podporo Slovenskega kulturnega centra Veleposlaništva RS v Berlinu.
Dr.Janez Bogataj, Maja Jug Hartman in Dejan Prešiček
V tem pomembnem letu je izšla tudi knjiga Slovenska potica – Vseh sladic kraljica. To je prva publikacija o slovenski nacionalni jedi, odkar je Republika Slovenija v letu 2017 zaščitila slovensko potico, za začetek orehovo, orehovo z rozinami, pehtranovo, pehtranovo s skuto in rozinovo – v njej so zbrani recepti za pripravo zaščitenih slovenskih potic s petimi nadevi. Knjiga vsebuje zanimiv in poučen zapis o tem, kako je nastala slovenska potica, o njenih najstarejših zapisih, o poticah v vsakdanjem življenju, v šegah in navadah, poticah v literaturi, likovni umetnosti. Knjigo krasijo ilustracije Marka Kočevarja, kokoška Fani pa na duhovit in poučen način obrazloži dejstva o slovenski potici. Knjiga je izšla tudi v angleškem jeziku.
Dr. Janez Bogataj, ilustrator Marko Kočevar, državna sekretarka mag. Tanja Strniša, Maja Jug Hartman in Dejan Prešiček
Varovanje jezikovne dediščine
Varovanje glasbene dediščine
Varovanje kulinarične dediščine
Varovane arhitekturne dediščine
Varovanje dediščine in imena Franceta Prešerna
Varovanje izročila praznika svetega Martina
Dr. Janez Bogataj je v krajšem predavanju izbral in predstavil primere “varovanja”, ki to niso, kvečjemu nasprotno, so druga plat kulturne dediščine.
O strasti, tudi slovenski, vpisovanja z raznoraznimi dosežki v Guinnessovo knjigo rekordov, pa je dobesedno dejal, da se vanjo vpisujejo “mentalno nerazviti.”
Marijan Zlobec
2 odziva na “Slovenija s svojo kulturno dediščino v dveh knjigah”
Spomnil pa je še, da varovanje kulturne dediščine, ki smo jo ( v zelo slabem stanju ) za kratek čas dobili v upravljanje od naših ( boljševistinih ) prednikov in ki pred nas polaga veliko odgovornost, že dolgo ne pomeni več zgolj njenega varovanja pred zunanjimi vplivi, ( temveč pred nasilniki, ki jo namenoma uničujejo, ker nimajo nacionalen zavest).
Tega ni govoril minister Prešiček, ki pa je vendarle omenil še, da se o dediščini v Evropi in Sloveniji govori in sliši več kot prej. Dediščina se utrjuje v političnih razpravah in razpravah o prihodnjih politikah. To bo vsekakor pripomoglo tudi k okrepitvi pomena vrednot, ki jih predstavlja dediščina in utrditvi zavedanja o njenem razvojnem potencialu.
Prof. dr. Bogataj v bistvu ni predstavil konkretne vsebine svoje knjige, ki je povsem drugačna od tistega, kar je s pomočjo svojih posnetih fotografij predaval. Ko je pokazal fotografijo ure, ki kaže 12,, je na primer dejal, da je ura v resnici že krepko čez 12. Pokazal je, kako zlorabljamo svoj slovenski jezik na vse mogoče načine. posebej se je na primer zaustavil pri “otroškem bazarju”, pa o napisih, kot je “kapla’nja”, pa “trnow style”, govoril je o celi vrsti banalnostih, kot so propadajoči kozolci, vozovih na strehi, kolesih pod stropom, pa o peki potice velikanke, zlorabi umetniških okvirjev za serviranje sirov, o zlorabi obredov pri martinovanjih z vsebino, ki ni povezama z izvornim izročilom z Gradiščanskega,
Bogataj je omenil tri razloge, zakaj ljudje potujejo, kot jih je z raziskavo ugotovila Svetovna turistična organizacija, pri čemer so na prvem mestu naravne lepote dežel, že na drugem pa spoznavanje njihove kulturne dediščine. Tretja pa je kulinarika, ki vse to v bistvu povezuje.
Boljševističnih prednikov v resnici ni omenil.