Komisija za nagrade in priznanja pri Društvu slovenskih književnih prevajalcev-DSKP v sestavi Drago Bajt, Aleš Berger, dr. Matej Hriberšek, Majda Kne in dr. Nada Grošelj, predsednica komisije, je za prejemnika Sovretove nagrade 2018 izbrala prevajalca Uroša Kalčiča za prevod dveh romanov Donne Tartt: Skrivna zgodovina (The Secret History) in Lišček (The Goldfinch). Deli sta izšli pri Cankarjevi založbi v Ljubljani leta 2016 in 2017.
V ožji izbor za Sovretovo nagrado 2018 se je poleg nagrajenca uvrstila še prevajalka Jelena Isak Kres s prevodom dela Homer, Iliada (izbor; Ljubljana: Mladinska knjiga, 2017).
Utemeljitev Sovretove nagrade
S svojo avtorsko prozo se je Uroš Kalčič vpisal na vidno mesto v slovenski književnosti, širši javnosti pa je še dosti bolje znan kot prevajalec z obsežnim in raznolikim opusom, ki sega od strokovne literature (npr. temeljne Frazerjeve antropološke in religiološke študije Zlata veja ali Swedenborgove mistike) do mladinskega leposlovja (Ćopićevi Doživljaji mačka Toša) in leposlovja za odrasle. Med slednjim najdemo (sodobne) klasike, kakršni so Rushdiejevi Otroci polnoči, Pamukov roman Ime mi je rdeča ali Lawrenceov Ljubimec lady Chatterley, kakor tudi kakovostno žanrsko literaturo (kriminalke švedskega pisatelja Mankella, Tolkienov Silmarillion, v zadnjih letih Follettovo zgodovinsko fikcijo). Na vseh teh raznovrstnih področjih prevaja Kalčič suvereno, in kadar mu izvirnik dopušča, tudi bravurozno. Prožno preigrava širok razpon jezikovnih registrov – pomislimo samo, kako oddaljen je, denimo, svet mačka Toša, idilično polpreteklo bosansko podeželje, od umetniških in izobraženskih krogov ob koncu 16. stoletja v Ime mi je rdeča – in izdatno razišče zgodovinsko, družbeno in druga ozadja prevajanega dela. Vse to nadgrajuje z bogatim, razvejanim besediščem, v katerem bralca spet in spet prijetno preseneti kakšna manj znana, a nadvse »žmohtna« beseda, in s tekočo slovensko skladnjo, v kateri, kot je prav, ni več sledu o sintaksi izvirnega jezika. Tako so njegovi prevodi vrhunsko berljivi, pa četudi gre za slogovno zahtevna besedila.
V letih 2016 in 2017 smo opisane odlike lahko opazovali v Kalčičevih prevodih kultne sodobne ameriške pisateljice Donne Tartt: v Skrivni zgodovini in Liščku. Skrivna zgodovina pripoveduje, kako se skupinica študentov klasične filologije pod vplivom svojega karizmatičnega profesorja loti eksperimentov z dionizičnimi orgijami (seveda s tragičnim izidom), medtem ko sledimo protagonistu Liščka vse od zgodnje adolescence, ko mu v terorističnem napadu umre mama in se v njegovi posesti znajde znamenita slika liščka, ki ga spremlja vse življenje. Obsežna romana se spogledujeta z žanrom kriminalke, vendar ga daleč presegata, saj se osredinjata na psihološki razvoj in življenjsko filozofijo protagonistov, podprta pa sta s teoretičnim znanjem na različnih področjih, denimo v klasični filologiji in umetnostni zgodovini. Za polnokrvno poustvaritev obeh del prejme Uroš Kalčič Sovretovo nagrado 2018. (Po uradnem sporočilu DSKP).
Uroš Kalčič je priznani slovenski pisatelj in prevajalec, rojen leta 1951 v Ljubljani, kjer je doštudiral primerjalno književnost in angleščino. S pisanjem se ukvarja že od gimnazijskih letih (objave v Mladih potih, Tribuni, Sodobnosti, Problemih …). Med študijem je začel s prevajanjem, s katerim si še dandanašnji služi kruh (čez 300 knjižnih naslovov). Od leta 1980 ima status samostojnega kulturnega delavca (pisatelj, prevajalec). Leta 1979 je izdal svojo prvo knjigo, zbirko proznih besedil z naslovom Mehika (MK), leta 1987 obsežnejšo prozno zbirko Dokumenti o čričkih (CZ) in leta 1996 roman Numeri (Nova revija), za katerega je dobil nagrado Prešernovega sklada (1998). Poleg tega je napisal dvoje radijskih iger (Ko bom velik, bom žaba, 1979, in Kositrni vojak iz plute, 1987); obe sta bili nagrajeni, prva kot najboljša jugoslovanska radijska igra na festivalu v Ohridu, prevedena in predvajana tudi v več tujih jezikih.
Urošu Kalčiču bodo nagrado izročili 24. oktobra na sedežu društva.
Marijan Zlobec